Azii
Azii (Evrop oma Evrazii-kontinentan kaks' palad. Sijadase pohjoižel mapoliškol, Evrazijan suves, päivnouzmas da pohjoižes. Nügüd' Azii om kaikiš heredamb šingotesen region.
Ühthižed andmused
Pind lähižidenke saridenke — 43,5 millionad km². Eläjiden lugu — 4,2 mlrd (2012), koume ristitud videspäi elädas Azijas.
Kaik 47 valdkundad, viž rippujad territorijad da viž valdkundad palahiženke rahvahidenkeskeiženke tundištusenke sijadasoiš Azijas. Turkanma da Egipt da Jemen sijadasoiš Afrikas paloin.
Nimitadas Azijan eläjid da sündnuzid azijalaižikš.
Päivnouzmmantedo om disciplin, tedoidab Azijan da Pohjoižafrikan rahvahiden istorijad, ižandust, literaturad, religijad, filosofijad, kelid i kul'turid.
Geografii
Azijan sariden pind om läz 2 mln km², kaikiš suremb niišpäi om Kalimantan (Borneo). Järedad pol'sared: Arabijan pol'sar', Indostan, Anatolijan pol'sar', Korejan pol'sar', Kamčatk, Čukotk, Taimir.
Azijan päivnouzmaižed randad lainištab Mustmeri, pohjoižed randad — Dežnevan nem' om kaikiš päivnouzmaižemb čokkoim, Beringan sal'm sijadase Päivnouzmaižen Azijan i Pohjoižamerikan keskes. Suecan kanal lugetas röunaks Azijan i Afrikan keskes.
Ob' Irtiš-ližajogenke, Jenisei Angar-ližajogenke, Lenanjogi Vitim-ližajogenke, Amur Mekong, Evfrat, Brahmaputra oma Azijan da mail'man znamasižed joged. Järedad järved oma Balhaš, Tonlesap, Aral, Issik-Kul', Urmii da Duntinhu.
Kaikiš korktemb čokkoim om Umbemeren tazopind (−430 m vn 2015 sügüz'kul) Azijan suvipäivlaskmas.
Klimat i tarbhaižed kaivatused
Kaik klimatižed vöd oma Azijan territorijal. Erasiden tarbhaižiden kaivatusiden varad oma kaikiš surembad: harvad mametallad.
Homaičendad
| Azijan valdkundad | ||
| Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Saudan Arabii | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam | ||
|
1 Om Jevropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo. |
| Man kuivad palad da kontinentad | ||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||
