Honkong

Рувики-späi
Honkong
kit.: 香港
Hong Kong Night Skyline.jpg
Флаг[d] Герб
Флаг[d] Герб

Yiyongjun Jinxingqu[d]

22°16′42″ с. ш. 114°09′31″ в. д.GЯO

Valdkund
Адм. центр

Victoria[d]

Глава

John Lee[d]

Istorii da geografii
Tegemižen päiv

1 heinkud 1997[2]

Pind
  • 2755,03 (2016)[3]
Высота

7 ± 1

Aigvö

UTC+8:00[d]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 7 500 700 чел. (2019)[4]
Lugud
Kod ISO 3166-2

CN-HK

Internet-domen

.hk[d]

-

Официальный сайт

Honkong на карте

Honkong на карте

lugeda  diskussii  redaktiruida

Honkong (kit.: 香港 Sängan, angl.: Hong Kong), täuz' oficialine nimi om Honkongan eriline administrativine agj (kit.: 香港特別行政區 Sängan tebe sinčžencüi, angl.: Hong Kong Special Administrative Region), om Kitain pala. Se om Azijan rahaazjoiden znamasine keskuz da joudai port penidenke valdkundmaksoidenke.

Istorii

Vozil 1841−1997 Honkong nügüdläižiš röunoiš oli Suren Britanijan kolonijal. Vl 1843 Viktorii-lidnan aluz oli pandud, nügüd' nece nimituz jäi läheližiden pohtan da mägenocan nimiš.

Tobmuz

Honkongal om ičeohjanduz. Ičeze päkäskuz, Käskusenandai Nevondkund, ohjastuz ministrusidenke oma Honkongas. Vn 1984 kožundkirjutesen mödhe, Sur' Britanii andoi ottud kortomha territorijad Kitaile znamoičendanke jätta territorijan käskusištod da ohjandusen formad vajehtuseta 50 vodeks.

Geografijan andmused

Honkongan territorijan kart

Honkong sijadase Kitain Suvimeren randal. Lidnaspäi pohjoižpolehe om Makao.

Randanpird — 733 kmTaimošan'-mägi, 958 m ü.m.t..

Klimat om subekvatorialine mussonine. Vihmsezonan aigan voib panda 500 mm sadegid kus. Ei oleskele manrehkaidusid, toroksäd oma paksud.

Lidnfartaloiden territorii otab penemb nelländest kaikes territorijaspäi, toižed agjan koume nelländest oma puištod.

Administrativine jagand

Kaik om 18 administrativišt ümbrikod (angl.: district) Honkongas. Käskusištos de facto om severz'-se erižid lidnoid da žiloid, no niil eile administrativišt statusad i valdatusid, ned oma erazvuiččiden ümbrikoiden palad.

Transport

Kundaline transport mülütab nenid toižendoid: metropoliten (MTR), elektrojonused (KCR), kaks'žiruižed tramvaid, irdaližed eskalatorad, ehtatimed.

Jügu- da rahvahidenkeskeine lendimport om Čheklapkok (HKG), sijadase 14 km lidnan keskusespäi (Keskuzraudtestancijaspäi).

Lidnan nägud

Honkongan ühthine nägu (2008)

Homaičendad

  1. 中華人民共和國香港特別行政區基本法, Basic Law of the Hong Kong Special Administrative Region of the People's Republic of China, 中华人民共和国香港特别行政区基本法 (кит.) — 1990.
  2. 2,0 2,1 Immanuel C.Y. Hsü The Rise of Modern China (англ.) — 6 — United States of America: OUP, 2000. — P. 985. — 1136 p. — ISBN 978-0-19-512504-7
  3. 3,0 3,1 http://www.landsd.gov.hk/mapping/en/publications/hk_geographic_data_sheet.pdf
  4. 4,0 4,1 https://www.censtatd.gov.hk/hkstat/sub/sp150.jsp?tableID=001&ID=0&productType=8
  5. Andmused Honkongas vn 2014 heinkul Mail'man faktoiden kirjaspäi. — Cia.gov. (angl.)

Irdkosketused