Nobelii

102	2 8 32 32 18 8 2
No 259,1
Nobelii

Nobelii (No — nobelium latinan kelel) om 102nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole nobelijad londuses. Se om ratud transfermine element.

Voib olda muiktuzmärid +2 i +3.

Avaidusen istorii

Ročilaižiden himikoiden grupp «avaiži» nobelijan vl 1957 i tariči nimen, no möhemba tedištihe, miše hö löuziba torijan üht izotopoišpäi. Nobelijan severziden-se izotopoiden atomad oma löutud nevondkundaližiden (Dubn) i amerikaižiden (Berkli) tedomehiden töiš ripmata toine toižespäi 1960-nzil vozil.

Element om nimitadud Al'fred Nobel'-himikan muštoks.

Fizižed ičendad

Nobelii om radioaktivine metall. Kristalline segluz om tahkoncentruidud kubine (endustuz).

Atommass — 259,1. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,9(4) g/sm³ (lugustusen mödhe). Suladandlämuz — 1100 K (827 C°, ezimeletaden).

Kaik om 12 izotopad 250..260 da 262 atommassanke, i koume izomärad (251m, 253m i 254m). Kaikiš hätkemban ²⁵⁹No-izotopan pol'čihodamižen pord om 58 minutad. Kahtenz' hätkte nobelii-255-izotop (pol'čihodamižen pord om 3,1 minutad) kävutase himijas paksumb, sikš miše om kebnemb sada sidä znamasižes verdas.

Elementan izotopad čihotas erazvuiččin: kätas fermijaks α-čihodamižen kal't päpaloin vai südäituk jagase spontanižikš, mendelevii sädase β-čihodamižen kal't penembas lugumäras.

Homaičendad

Irdkosketused

Nobelii webelements.com-saital. (angl.)
Kirjutuz nobelijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (venäkelel)

Nobelii Vikiaitas