Erbii

Erbijan pallišk

68	0 2 8 30 18 8 2
Er 167,259
Erbii

Fail:Erbium spectrum visible.png

Erbijan spektran nägui pala

Erbii (Er — erbium latinan kelel) om 68nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses, pala Man kores — 3,3 grammad tonnas. Ročilaine Karl Gustav Mosander-himik avaiži erbijan vl 1843. Nimitihe Itterbü-žilon mödhe Stokhol'man sarišton Resarö-sarel, kuti koumed tošt elementad-ki (terbii, itterbii, ittrii).

Metallal ei ole biologišt rolid, no kävutadas sen solid hibjan substancijoiden vajehtusen stimulätoraks.

Fizižed ičendad

Erbii om pehmed tagokaz hobedakaz mametall.

Atommass — 167,259. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,06 g/sm³. Suladandlämuz — 1802 K (1529 C°). Kehundlämuz — 3141 K (2868 C°).

Londuseline erbii kogoneb kudes stabiližes izotopaspäi: ¹⁶²Er (0,14%), ¹⁶⁴Er (1,6%), ¹⁶⁶Er (33,5%), ¹⁶⁷Er (22,87%), ¹⁶⁸Er (26,98%), ¹⁷⁰Er (14,91%). Tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 143..161, 163, 165, 169, 171..177 atommassanke, i 13 izomärad.

Himižed ičendad

Erbii-metall palab il'mas hapandusen sädandanke. Reagiruib vedenke säden gidrohapandust. Muigotandmär oleleb +3 (tobjimalaz), +2 i +1. Om reakcijoid galogenidenke.

Kävutand

Ottas kävutamižhe erbijan hapandust atomreaktoriš i optižes kuidus lujenemha signalad. Erbijan hapandusen monokristall kävutase lazerhirurgijas. Tehtas ühthesuladusid vanadijanke, kobal'tanke i nikelinke. Metallan päeksportör — Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas i Skandinavijas.

Irdkosketused

Erbii Vikiaitas