Flörovii

Рувики-späi
114
4
18
32
32
18
8
2
Fl
(289)
Flörovii

Flörovii vai Flerovii (Flflerovium latinan kelel) om 114nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om nelländestoštkümnendes gruppas, tabluden seičemendes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole flörovijad londuses. Se om transaktinoidine ratud element.

Sätas sintezal kal'cijan i plutonijan südäitukuišpäi. Flörovijan vaiše severt-se atomoid oli sadud.

Avaiduz

Venämalaižiden tedomehiden grupp avaiži flörovijan Dubnas vn 1998 tal'vkus amerikaižen Livermoran laboratorijan tedomehiden ühtnendanke. Elementan nomer 114 sintez oli vahvištadud voziden 2004, 2006 i 2009 kodvil.

Vn 2011 1. päiväl kezakud IUPAC tundišti 114-nden elementan avaidust i vn 2012 30. päiväl semendkud vahvišti elementan nimitust Georgii Flörov-fizikantedomehen kanzannimel, Dubnan tedolaboratorii om nimitadud hänen muštoks mugažo. Sihesai kuctihe elementad Ununkvadii-nimeks (Uuq) da eka-hahktinaks.

Fizižed ičendad

Flörovii om lujas radioaktivine päličmänendmetall.

Atommass — 289. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 14,0 g/sm³ (lugendan mödhe). Suladandlämuz — 340 K (67°C, ezimeletaden). Kehundlämuz — 420 K (147°C, ezimeletaden).

Vodele 2015 kaik om kuz' avaitud izomärid ei ole. Kaikiš hätkemban flörovii-289-izotopan pol'čihodamižen pord om 1,9 sekundad. Izotopad kändasoiš kopernicijaks α-čihodamižen jäl'ghe, 284- i 286-izotopad jagadas erazvuiččikš südäitukuikš. Teorijan mödhe flörovijal pidab olda izotopoid pol'čihodamiženke päividen i voziden eskai hätkte sen südäitukun čomiden luguiden tagut: 114 protonad i 184 neitronad ezimeletadud flörovii-298-izotopan täht.

Himižed ičendad

Ezimeletadud muiktuzmär voib olda +2 i +4 teorijoiden mödhe, hahktinan kartte. Erased tedoidused ozutadas hüväsuguižiden gazoiden pojavid flörovijan ičendoid.

Homaičendad


Irdkosketused