Iridii

Рувики-späi
Iridijan pallišk
77
0
2
15
32
18
8
2
Ir
192,217
Iridii

Iridii (Iriridium latinan kelel) om 77nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om ühesandes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahesanden gruppan laptalagruppas), tabluden kudendes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Anglijalaine S. Tennant-himik avaiži iridijan vl 1803 platinan palan ližasubstancijoiden keskes. Nimitihe elementan soliden erazvuiččen mujun mödhe (amuižgrek.: ἶρις «jumalanbembel'»).

Element om lujas harv londuses, pala Man kores — 0,001 grammad tonnas. Ei voi löuta sidä joudjas olendas. Ectäs meteoritoid iridijan korktan koncentracijan mödhe (0,5 grammad tonnas da sen enamba).

Iridijal ei ole ičenašt biologišt rolid. Metalline iridii ei ole toksine.

Fizižed ičendad

Iridii om löumassulatud hobedakaz päličmänendmetall, kova lujas. Iridii om platinan gruppan hüväsuguine metall.

Atommass — 192,217. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 22,65 g/sm³. Suladandlämuz — 2719 K (2446 C°). Kehundlämuz — 4403 K (4130 C°).

Kaks' londuselišt izotopad (191Ir — 37,3%, 193Ir — 62,7%) om olmas, sädihe 34 ratud radioaktivišt izotopad 164..199 atommassanke i niiden 32 südäitukušt izomerad. Kaikiš hätkemb om 192m2Ir-izomer 241 vot pol'čihodamiženke.

Himižed ičendad

Lujad korrozijanvastaižed ičendad oma iridijal 2000 Cel'sijan gradushasai. Nece metall jäb reakcijata muiktusidenke mitte taht arvoimižiš, eskai kaikiš vägevidenke (ozutesikš, carin vodkanke). Muigotandmärad: +9..−1 i −3, sidä kesken +3 i +4 tobjimalaz.

Kävutand

Ottas kävutamižhe iridijad elektrotehnikas tobjimalaz, likutimiden sütutamižtohuzil levedali. Se om hüvä katalizator mugažo.

Vl 2009 mail'man saliž oli 3 tonnad, torguzmöndarv — 35 US$ grammas (2012). Pälöudmižsijad sijadasoiš Udel Gvinejal.

Irdkosketused