Dubnii

105	2 11 32 32 18 8 2
Db 268
Dubnii

Dubnii (Db — dubnium latinan kelel) om 105nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om videndes gruppas, tabluden seičemendes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole dubnijad londuses. Se om transaktinoidine ratud element. Voib sada elementan vaiše severt-se atomoid kaikuččes löutud südäitukreakcijas.

Nevondkundaline Georgii Flörov-fizikantedomez' kollegidenke avaižiba^[1] dubnijan vl 1968, sädiba americijaspäi i neonaspäi. Vl 1970 amerikaižen Berkli-laboratorijan tedomehed saiba 105:nt elementad kalifornijaspäi i azotaspäi.

Vspäi 1997 element om nimitadud Dubn-lidnan mödhe (Moskvan agj, Venälaine Federacii), se om elementan avaidusen sijaduz.

Himižed ičendad oma videnden gruppan toižiden elementoiden pojavad, se om vahvištadud vn 2021 kodviš MOCl₃-substancijanke (M = videnden gruppan Nb, Ta, Db elementad) da sen aigemba hromatografižiš kodviš.

Fizižed ičendad

Dubnii om radioaktivine päličmänendmetall.

Atommass — 268. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 29,3 g/sm³ (ezimeletaden).

Vodele 2010 kaik om 13 avaitud izomärad. Kaikiš hätkemban dubnii-268-izotopan pol'čihodamižen pord om 16..30 časud. Izotopad kändasoiš lourensijaks päpaloin α-čihodamižen jäl'ghe, tegese severz'-se toižid čihodamižid (oz., β-čihodamine rezerfordijan sündundanke), südäitukun jagamine-ki om jüžmakoil izotopil.

Homaičendad

↑ G. N. Flerov et al. On the synthesis of element 105 // Nuclear Physics A. — 1970. — T. 160, № 1. — Lpp. 181−192. (angl.)

Irdkosketused

Dubnii Vikiaitas

[1] G. N. Flerov et al. On the synthesis of element 105 // Nuclear Physics A. — 1970. — T. 160, № 1. — Lpp. 181−192. (angl.)

[1]