Ust'-Kut

Рувики-späi
Ust'-Kut
Полет над городом усть-кут.jpg
Флаг[d] Герб
Флаг[d] Герб

56°48′00″ с. ш. 105°50′00″ в. д.GЯO

Valdkund
Istorii da geografii
Tegemižen päiv

1631

Pind
  • 56
Высота

300

Aigvö

UTC+8:00[d]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 36 918 чел. (2021)[2]
Lugud
Telefonan kod

39565

Počtan indeksad

666780–666793

-

Официальный сайт(ven.)

lugeda  diskussii  redaktiruida

Ust'-Kut (Ust'-Kutan rajonan administrativižen keskusen.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1631 sureks tal'vdundsijaks sauvomha lidnust, nimitihe Kut-jogen mödhe (Angaraspäi Lenha i edemba Jakutijha, oliba jarmankoiden olendsijaks 19. voz'sadhasai. Oigenzihe kükstud mehid sihe pit'kan aigan. Vl 1943 kätihe radnikžiloks. Se sai lidnan statusad vl 1954 nügüdläiženke nimenke, ühtištuihe Osetrovo-radnikžilonke (nüg. jogiportan nimituz).

Vn 1951 heinkul ezmäine jonuz tuli lidnha, i vll 1958−1989 Len-raudtestancii oli sarakon Taišetaspäi lopstancijaks, vspäi 1974 — BAM:an sauvomižen bazaks. Vspäi 1989 stancii mülüb BAM:an päivlaskmaižhe palaha. Vl 2001 lidn eli läbi Lenan sur'vedes, sen-žo voden tal'vel lämuz'verkoiden kollaps oli. Vll 1963−2004 Ust'-Kut alištui agjan tobmudele oikti. Vl 1996 mülütihe Jakurim-radnikžilod lidnha.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Lenan i sen huran Kut-ližajogen randoil, 291 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, om ümbärtud kall'oil da taigmecal. Matkad Irkutskhasai om 510 km suvhe orhal, 973 km avtotedme vai 1385 km raudtedme. Lähembaine lidn om Železnogorsk Ilimal 100 km päivlaskmha orhal, 150 km avtotedme vai raudtedme.

Turuk-žilo (vai mikrorajon, ven.: Турука, 93 rist. vl 2010) mülüb lidnankundha Ust'-Kutan ližaks.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 45 375 ristitud, rajonan viž kudendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 62 400 eläjid vl 1996.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid om olmas lidnas.

Ust'-Kutan tegimištoline tehnikum[3] om professionaližen opendusen aluzkundaks.

Ižanduz da transport

Lidn šingotase kivivoin samižen da pompandan kompanijoiden bazaks, jogilaivištol i raudten edheotandoil, lämuzenergetikal, mecan ümbriradmižel pilindmaterialoihe i sömtegimištol (leibtegim, maidtegim).

Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks. Len om päraudtestancijaks, sen ližaks kuz' stancijad radab. Kezaaigal voib sadas Peledui-žilhosai Len-jogedme. Regionaline civiline lendimport (UKX / УСК) sijadase 10 km pohjoižhe lidnan keskusespäi, tehtas reisid Irkutskha, Krasnojarskha i vahtreisid Irkutskan agjan pohjoižhe.

Galerei

Homaičendad

Irdkosketused



Irkutskan agjan lidnad
Alaudinsk | Alzamai | Angarsk | Baikal'sk | Birüsinsk | Bodaibo | Bratsk | Čerömhovo | Irkutsk | Kirensk | Sajansk | Sibirin Usol'je | Slüdänk | Svirsk | Šelehov | Zim | Železnogorsk Ilimal | Taišet | Tulun | Ust'-Ilimsk | Ust'-Kut | Vihorevk