Uz' Voz' da Raštvad vepsläižil

Uz' Voz' da Raštvad vepsläižil (ven.: Новый Год и Рождество у вепсов) — Uden Voden da Raštvoiden verod da tradicijad, praznuičemine vepsläižil.

Ut Vot vepsläižed zavodiba praznuita jo 22. tal'vkud.

Vepsläižed — igähine vähäluguine rahvaz, miččel om ičeze unikaline kul'tur, kel' da tradicijad, mitte eläb Venäman öbokas. Venäman rahvahan kirjutamižen mödhe vepsläižiden lugumär om 4534 ristitud (vodel 2021).

Praznikan verod da tradicijad

Vepsläižed praznuičeba Ut Vot vesläs da bohatas rahvahaližiden veroidenke, kuna aigan sirttes ližazihe ortodoksižed tradicijad, voumičeba praznikališt sömäd.

Vepsläižiden tradicijoiš ei ole Pakaiž-ukod, kudamb om venälaižes kul'turas. Vaiše nügüdläižel aigal vepsläižed vastaba Ut Vot muga, miše se nahodib venälaižihe tradicijoihe, heil om mugažo Pakaiž-uk, kudamb jo tegihe popul'arižeks Venäman erazvuiččiden rahvahiden keskes. Endevanhoiden tradicijoiden mödhe voz' vepsläižil zavodihe äipäiväižes praznikaigaspäi, tal'ven päiväižen seižutamižespäi

Vepsläižiden mužikoiden paid, Ojat'-jogi, Venäma, voz' 1903. - Kul'turan muzei (Hel'sinki)

Praznikaks vaumitihe tradicijan mödhe: pestihe pert', pandihe sömtavarad varha, pašttihe pirgad. Praznikas oliba endevanhad verod da tradicijad, miččiden pohjal oli muga sanutud "ezmäižen päivän magii": kaik azjtegod, miččid tehtihe Uden Voden ezmäižel päiväl, sirdihe kaikeks vodeks. Stol oli bohat sömäl. Vepsläižiden täht nece oli kanzan hüvuz'. Söm praznikan aigan ei voi loptas, ika voz' linneb näl'ghine. Ei sa nenil päivil nikelle nimidä antta kodišpäi verhile ristituile (lämoid, den'goid, semnid, solad da m.e.), "ika kaiken voden kanzas voib midä-se kadotada"; tacta heret tanhaspäi, miše ei tegižihe vähembaks kodiživatoid da m.e. Kanzan oza da hüvüz' udes vodes rippuiba sišpäi, ken ezmäine tuli kodihe jäl'ghe Ut Vot. Vepsläižed uskoiba, miše oliži hüvä, ku ezmäižen adivoihe tuliži uk bardanke, sikš ku akan libo noren prihan modonke ilman bardata tob kanzaha näl'ghižen voden.

Uden Voden libo Raštvoiden ezmäižel päiväl kaikutte emäg nouzi aigemba kaikid küläs da joksi otmaha kaivospäi vet. Vezi lugetihe maidtavaroiden simvolaks. Vepsläižed uskoiba, miše emäg, kudamb ezmäižen oti vet Uden Voden öl küläs jäpalaižidenke, enamba kaiked keradab udes vodes kandatest da kerthut. Kanman surid praznikoid, siš lugus kanman Ut Vot vepsläižiš küliš käveltihe jumalanpertihe. Läz kaikuččes vepsläižes küläs udessündutadihe pened pühäkodid ilman altarita — časoun'ad. Vepsläižed uskoiba mifologižihe hengihe, miččed eliba londuses da pertiš. Niiden keskes oma kodi-, tanhan-, veden-, rihen-, gomnin- da pöudonižandad, mugažo kül'bet'ižandad (nece oli kaikid käredamb heng). Uden Voden ezmäižel päiväl vepsläižed toiba žertvoid, ozutesikš, padan pudronke gomn'aha da pakičiba ühtel aigal Iisus Hristad, Pühäd Mihailad "rihen ižandoid" da "jüvän ižandad", miše ned abutaižiba kerata bohatad satust necil vodel. Mugažo keitihe ozrpudrod. Öl vepsläižed emägad läksiba pordhile pudrpadanke da sanuiba:

— "Sö pudrod, Pakaine! Ala pakaštoita meiden leibäd" — tactihe sidä kaikihe polihe — nece oli "pakaižen sötandan"-vero.

Vederistmižišpäi kaik zavodiba vedäda svad'boid ani Äipäivhasai.

Nügüd' Vepsläine sündum harvoin kus om, sen sijale tuli nügüd'aigaline Uz' Voz'-praznik. Sünduman eläb tradicii oma kol'adkod. Nügüdläižel aigal kol'adkoihe käveleb norišt, kudamb tuleskeleb külihe lebupäivile. No Kol'adkod tegihe toižikš — kadoiba tradicionaližed sädod da dramatižed ozutandad. Norišt, kut i aigemba peitošti pertin ižandoišpäi pakastoitab verajad, katab trubad, kuspäi lähteb savu, tacib pinod da m.e. Vepsläižed sadoiš voziš kaičiba tal'vpranikoiden praznuičemižen unikaližid tradicijoid, miččed ozutaba heiden sido londusenke, kanzanke da ezitatoidenke, hö andaba ičeze tedoid polvespäi polvehe, ozutaba ičeze unikališt kul'turad da istorijad.

Nevestoiden kacundad

Vederistmiden aigan mäneba nevestoiden kacundad, jäl'ghe necidä zavodiše sbad'boiden aig. Norid neiččid oigetas adivoihe verhižihe külihe heimolaižidennoks (paksumba kaiked maman polespäi) da sen aigan löuta sebranikoid, gul'aida susedoiš derüünoiš. D'ad' libo vanhemb bratan keradab kahteks libo koumeks nedalikš ičeze pertiš velliden da sizariden tütrid. Hö abutaba emägale tehta kodiradoid, a joudjas aigas käveleba besedoile.

Sömine

Uden Voden da Raštvoiden aigan stolal om lujas äi sömäd, miše tulii voz' oliži bohat necen kanzan täht. Pašttihe pirgad vävule saharanke libo touknanke. Erasiden pirgoiden südäimehe pandihe solad. Ken sai mugoižen pirgan, udel vodel läksi mehele. Pašttihe kürzad kagraspäi. Ezmäižes kürzas läbi neiččed kacuiba irdale, miše nägištada ženihoid. Eskai leibal oli magine vägi uz'vozližiden praznikoiden aigan. Ezmäine puretud supalaine leibäd pandihe pölusen alle, a sid' ozaitihe unid.

Arboind

Sünduman aigan (vepsläižil ned jatksihe 22. tal'vkuspäi 6. viluhusai) öl arboitihe. Käveltihe öl risttele da kundeltihe. Heledad äned — varasta svad'bad, änetomad äned — surmaks. Arboindan aigan paksus kävutadihe vezi, lumi da jä. Sünduman öl neiččed käveliba kaivannoks da kacuiba vedes kuvahaižen, midä heid varastab tulebas aigas. Toiba vet kauhas da tactihe sidä ühesandele pertin vencale: ku putud sille — lähted mehele. Oli tutab kaikile mugoine arboind: neičukaižed išttihe ümbrusehe, kaikutte pani ičeze edes korb jüväd, da pästtihe kukoid: kenennoks kukoi tuleb, se ezmäine lähteb mehele-ki.

Raštvad

Raštvad vepsläižil oliba znamasižembad, mi Uz' Voz'. Nece oli kanzaline praznik, miččel oliba süväd jured, i kaik kanznikad, ked läksiba tal'vradoile, pörzihe Raštvoidennoks kodihe, miše vastatas kanzanke. Raštvad praznuitihe paremba, mi Ut Vot, sikš ku necen praznikal oliba ortodoksižed pirdad: praznikaline služb jumalanpertiš, kelloiden heläiduz.

Kol'adkod

Erasiš küliš suvi- da keskvepsläižil (Kapš-jogen, Ojat'-jogen da Vauktan järven vepsläižil) ühtes ortodoksižen uskondanke eli mugoine amuine vero kut kol'adkod. Kol'adkoihe käveliba lapsed, tobjimalaz kanman Raštvoid, Vauktan järven vepsläižil — kanman Ut Vot. Maorjiden pertiden iknoiden al hö pajatiba kol'adkoid, toivotiba ižandoile da emägoile kaiked hüväd vepsän da venän kelel. Pajanikoile anttihe pirgad libo den'gad. Paksumba kaiked vepsläižiš kol'adkoiš toivotihe enamba kodiživatoid. — Kol'ada, Kol'ada! Homen oma Raštvad! Kel ei ole pirgoid? Ken andab leibäd, sille kodiživatoid kaikeks vodeks!

Sündumas pertid möto käveltihe čudilkad (kudesad), lapsed, norišt da vanhembad paniba päle sobad da tegihe živatoikš, linduikš (kondjaks, kurgeks, heboks; harvemba — kanaks, bošakoks, härgäks), kolijoikš, papikš, čiganoikš, soldatoikš, mecnikoikš, pakičijoikš. Oli tradicii sobitada mužikoid akoikš, a akoid — mužikoikš. Kudesad peitiba modod kanghal libo mujutadihe nogel. Miše oliži veslemb, pövud, pölväsižed paltnad, vanhad paidad kärautihe murni. Tuldes norišton besedale libo maorjan pert'he, kudesad erašti ozutiba teatraližid ozutelusid: "kargud kondjanke", "svadib", "kolijoiden vändod" da m.e.

Kudesad vesläs da rohktas, no ilman sanoita, vaiti, miše niken ei tundištaiži heid, kargaižiba taljankan libo balalaikan al. Erašti norišt tegi midä-se elosišt: taci pinod haugoidenke, heiti aitad libo rüustod, pakastoiti verajad, saupsi truban, vedi tanhalpäi külän taga pinod da m.e. Nenid azjoid tehtihe sen täht, miše kaitas pahudespäi, paganvägespäi, mitte "radab" Sünduman aigan lujas aktivižesti. Sündum lopihe Vedenristil da ujumižel vilus vedes. Kaik kudesad kül'bihe mugažo, miše puhtastadas grähkišpäi; kül'bihe kaik, ked tahtoiba sada tervhut.

Homaičendad