Vedenaluižen merimehen päiv
Prezidentan kirjišton B.N. Jel'cinan nimel materialad
| Vedenaluižen merimehen päiv | |
|---|---|
 | |
| Tip | Professionaline praznik |
| Toižin | Vedenaluižen merimehen päiv |
| Om tehtud | Venäman Voinmerilaivišton päohjandajan laivišton admiralan Feliks Gromovan käskon mödhe vodel 1996 |
| Praznuitas | Venäma |
| Praznuičend | 19. keväz'kud |
| Tradicijad | praznikazjtegod, ozatelendad käskiikundan polespäi, parahimid tömehištoiden kitänd, vastused vedenaluižen laivišton veteranoidenke |
| Om sidotud | imperatoran Nikolai II käskonke |
Vedenaluižen merimehen päiv (ven.: День моряка́-подво́дника) om Venäman Voinmerilaivišton vedenaluižen voiskan voinmehiden, kundaližiden radnikoiden da vedenaluižen laivišton veteranoiden professionaline praznik. Praznuičese joga voden 19. keväz'kud da om omištadud mehile, kudambiden rad om vedenaluižil laivoil da voinerištoiš, miččed pidädas hol't niiden azegvaumištuses. Om tehtud vodel 1996[1].
Istorii
Vedenaluižen merimehen päivän istorii om ühtenzoitud vedenaluižen voiskvägen tegemiženke venälaižen laivišton joukus voz'sadan XX augotišes. 6. keväz'kud vodel 1906 (uden aigan lugendan mödhe — 19. keväz'kud) imperator Nikolai II vahvištoiti pätandan mülütandas voinlaivišton laivoiden oficialižehe lugetišhe uden klassan voinlaivad — vedenaluižed laivad. Sidä aigaspäi vedenaluižed laivad om heittud minonoscoiden joukuspäi da om mülütadud ičenaižehe kategorijaha, voib sanuda, miše nece om Venäman vedenaluižen voiskvägiden istorijan augotiž.
Sidä aigaks venälaižes laivištos jo oli kuverz'-se laivad. Sen lugus oliba Del'fin- da Forel'-vedenaluižed laivad, da völ Kasatka-, Som- da Os'otr-tipan vedenaluižed laivad. Ende üks' neniden laivoiden pala azjbumagoiden mödhe lugihe kut minonosec-laivad, miše kaita azegrodun peitust da uzištod[2].
Vedenaluižen laivišton kehitoitusen täht tariž oli tehta erisisteman radnikkundan vaumičendan täht. Vodel 1906 Lijepajes, Aleksandr III valdmoiš, sädihe vedenaluižen ujumižen openduzjoukun, mitte sädi ezmäižid oficeroiden da merimehiden tömehištod vedenaluižil laivoil služban täht.
Jo Ezmäižen mail'man voinan aigan Baltian da Mustmeren laivištoiden venälaižed vedenaluižed venehed ühtniba voinazjoihe vihanikoiden laivištod vasthapäi, kaičiba kommunikacijoid da murenziba vihanikoiden planad saubata laivoid Baltian meres[3].
Suren Kodiman voinan aigan sovetskijad vedenaluižed voiskväged ühtniba kaikihe pämeritoroihe, amptihe vihanikoiden laivoid; vaiše Baltian laivišton vedenaluižed merimehed upotadihe läz 70 laivad da veneht, sidä aigan sades jügedoid kadotusid.
Vozil 1950 zavodiba tehta vedenaluižed atomlaivad: ezmäižen sovetskijan vedenaluižen atomlaivan К‑3 "Leninan komsomol" augonpanend oli vodel 1955, a vodel 1957 se oli pästtud vedehe da vodel 1958 ezmäižen kerdan kodimaižen laivišton istorijas vedenaluine laiv läksi merehe atomenergivägel[4].
Vilun voinan lopaigaks SSSRan Voinmerilaivišton vedenaluižehe voiskvägehe mülüi dizel'-elektrižiden da atomlaivoiden sur' jouk, sen lugus raketokandai strategišt znamoičendad.
Oficialižen professionaline praznik-statusan Vedenaluižen merimehen päiv sai Venämal. 15. heinkud vodel 1996 Venäman Voinmerilaivišton päohjandai Feliks Gromov allekirjuti käskon № 253, mitte vahvištoiti jogavoččen praznuičendan Vedenaluižen merimehen päiv-praznikad 19. keväz'kud.
Praznuičend
Praznikpäiväl Venäman Voinmerilaivišton käskiikund ozateleb vedenaluižen voiskvägen radnikoiden joukun da vedenaluižen laivišton veteranoid, ezitab ozatelendtelegrammad da käskod. Laivoil da randerištoiš mänetadas praznikseižundad, voden ühthevedoiden mödhe ezitadas käskod merimehiden kitändas, kudambad eriniba voin- da voinopendusen vaumičendas.
Garnizonoiden oficerpertiš, voinerištoiden kluboiš, muzejiš da voinpatriotkeskusiš tehtas tematižed ehtad, koncertad, lekcijad vedealuižen laivišton istorijas da ozutadas dokumentaližed fil'mad službas vedenaluižil laivoil. Erašti prazniktegod sätas ühtel aigal avoinpäividenke, miččed pidetas lidnan eläjiden da voinmehiden kanzoiden täht[5].
Völ mänetadas mitingad da muštprazniktegod kolnuziden merimehiden muštoks. Muštpachidennoks da memorialoidennoks, miččed om omištadud vedenaluižen voiskvägen muštoks, todas änikpal'mikod da änikod, vedädas vaikastuzminutad, lugedas tömehištoiden ühtnikoiden nimed, kudambad ei tulded matkaspäi. Mugomid azjtegoid tehtas kut suriš merikeskusiš, muga i peniš garnizonoiš, miččiš oma vedenaluižiden merimehiden muštznamad.
Verod
Oficialižiden azjtegoiden enambišt mäneb aigmäričezobjektoil, sikš om röunatadud rahvahan joukuspäi, no lidnoiš, miččiden istorii om ühtenzoittud vedenaluižen voiskvägenke da vedenaluižiden laivoiden sijadusenke, om ičeze kundaline praznikvero. Mugomiden lidnoiden eläjad da adivod voidas ühtneda mitingoihe, änikoiden panendaha, tundištoituzmatkoihe da muštakcijoihe, miččed om omištadud Vedenaluižen merimehen päiväle[6].
Piteriš da sen ümbrištos vedenaluižiden merimehiden mušton pätandreh om memorialine kelončuhu Sestroreck-lidnas, mitte om sijatud "kolnuziden vedenaluižiden merimehiden muštoks". 19. keväz'kud sigä vedädas traur- da praznikazjtegod, mitingad da änikoiden panendan.
Kaliningradas praznik- da muštazjtegod tradicijan mödhe mänetadas randištoil da muštmachidenno, miččed om ühtenzoitud vedenaluižen laivištonke. Muga, vedenaluižen merimehen muštpachannoks, mitte sijadase Alembaižen järven randištol, tuldas veteranoiden organizacijoiden ezitajad da radajad voinmehed, miše ühtneda mitingaha da panda muštpachanno änikoid. Lidnas sijadase meren muzeikogoduz, mitte taričeb kävutajile tematižid programmoid, da völ andab voimusen nägištada B-413-vedenaluižen veneh-muzejad südäimespäi, mitte sen lugus kävutoitase kut tedotelendtandreh praznikazjtegoiden täht[7].
Pohjoižen laivišton lidnoiš paksus necel päiväl om opalznamoičend, sikš ku om ühtenzoitud vedenaluižiden laivoiden tömehištoiden surmanke. Murmanskas 19. keväz'kud Spas-na-Vodah-jumalanpertiš vedädas muštloičendan uponuziden vedenaluižiden merimehiden muštoks, sidä jäl'ghe loičendan ühtnikad mändas К-141 "Кursk"-laivan rubkannoks, mitte om sijatud kut muštpacaz, da pandas änikoid.
Nižnii Novgorod-lidnas Vedenaluižen merimehen päivän praznuitas "C-13"-vedealuižen laivan muštpachanno, mitte seižub Nižnii Novgorodan kremlin tahol. Lidnal ei ole ičeze valdmad, no region ühtenzoitase laivoiden sauvondanke da polestuz-tegeližuden kompleksanke, mitte vaumičeb da pästab paloid vedenaluižiden venehiden täht. Mitingoiden ližaks, miččed mändas muštpachanno, openduzorganizacijoiš vedädas rohktuden urokad, vastused veteranoidenke da patriotižed azjtegod.
Muštakcijad vedenaluižiden merimehiden täht oma i toižiš lidnoiš, miččil ei ole oiktad lähtendad merehe, no miččed om ühtenzoitud laivištonke služban vai radnikkundan sündundan mödhe. Tveriš vedenaluižiden merimehiden muštmachannoks tuldas veteranad da eläjad, kudambad tugetas laivišton veroid; sigä mänetadas vastused, pandas änikoid muštpachannoks, pagištas toine toiženke.
Tün' valdmeren laivišton sijadusen regionoiš praznikazjtegoil om joukznamoičend. Kamčatkan Vil'učinsk-lidnas, kus sijadase atomvedealuižiden laivoiden baz, päavoirdoil mänetadas mitingad, koncertad da sädaisebroiden ezitused.
Vladivostokas üks' prazniktahoišpäi om Vedenaluižen ujumižen pioneroile-memorial, kuna todas änikoid da änikpal'mikoid laivišton ezitajad, veteranad da lidnan eläjad.
Homaičendad
- ↑ День моряка-подводника. ДОСААФ России. Дата обращения: 4 keväz'kud 2026.
- ↑ 19 марта — День моряка-подводника. Voenpro.ru. Дата обращения: 4 keväz'kud 2026.
- ↑ Подводные лодки в Первой мировой войне. Военно-исторический портал Минобороны России (16 kezakud 2021). Дата обращения: 4 keväz'kud 2026.
- ↑ Первая атомная подводная лодка СССР К‑3 «Ленинский комсомол». Korabel.ru (22 sulakud 2018). Дата обращения: 4 keväz'kud 2026.
- ↑ День моряка-подводника: история праздника и традиции. Mail.ru. Дата обращения: 4 keväz'kud 2026.
- ↑ День моряка-подводника в России: история и традиции. «Комсомольская правда». Дата обращения: 4 keväz'kud 2026.
- ↑ В Калининграде в День моряка-подводника прошли памятные мероприятия. ГТРК «Калининград». Дата обращения: 4 keväz'kud 2026.