Gus' Hrustal'nii

Gus' Hrustal'nii
Gus' Hrustal'nii
Флаг[d]	Герб
	55°37′00″ с. ш. 40°39′00″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1756
Pind	43;
Высота	130
Aigvö	UTC+3[d]
Eläjad
Eläjad	▼51 552 чел. (2021);
Lugud
Telefonan kod	49241
Počtan indeksad	601501–601509
	Официальный сайт
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Gus' Hrustal'nii (ven.: Гусь-Хруста́льный «hrustaline hanh'», edel 1926. vot — Gus' i Gus'-Mal'cevskii) om Venäman lidn da lidnümbrik Vladimiran agjan suves. Se om Gus' Hrustal'nijan rajonan administrativižeks keskuseks, no ei mülü rajonha.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1756 kuti Gus'-žilo sauvomha stöklantegint Mal'covad-torgovanoiden pätandan mödhe, sirdihe kaikid stöklantegimid Moskvan gubernijaspäi ohjastusen käskön mödhe mecan mairhen tagut. Om nimitadud Gus'-jogen mödhe (Okan hura ližajogi). Vl 1931 radnikžilo sai lidnan statusad.

Gus' Hrustal'nijan ižandusen päsarakod oma mašiništonsauvomine (veimiden armaturan «Gusar»-tegim^[3]), stöklantegimišt (hrustal'^[4], stökolkuid), sauvondmaterialiden pästand (stökol, savič), sömtegimišt (maidtegim, leibän edheotand).

Geografijan andmused

Lidn sijadase Meščoran alangištos, 125 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl. Lidnan vezivaradim om olmas Gus'-jogel vspäi 1756, sen pind om 0,86 km². Matkad Vladimirhasai om 51 km pohjoižhe.

Klimat om ven. Voden keskmäine lämuz om +4,4 C°, kezakun-elokun +17..+19 C°, tal'vkun-uhokun −7..−10 C°. Paneb sadegid 626 mm vodes, enamba kezakus-elokus (70..74 mm kus), vähemba uhokus-keväz'kus (30..31 mm kus).

Lidnanvuitte Gusevskii-žilo (2768 rist. vl 2017) da pen' Panfilovo-žilo (108 rist. vl 2017) mülüdas lidnümbrikho Gus' Hrustal'nijan ližaks.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 60 784 ristitud, lidnümbrikon — 64 050 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 75..76 tuhad eläjid vozil 1986−1996 (76 360 rist. vl 1989).

Ortodoksižen hristanuskondan nell' jumalanpertid^[5], hengeline škol i ph. Varvaran pühäpert'-časoun' oma avaitud lidnas.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma stöklan kolledž^[6], tehnologine kolledž^[7], Vladimiran universitetan i Vladimiran ekonomikan da oiktusen tehnikuman filialad.

Transport

Avtobusad, maršruttaksid da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

Gus'-Hrustal'nii-raudtestancii om olmas vspäi 1899 «Vladimir — Tum-žilo»-raudtel (Räzanin agjahasai), ezilidnjonused ajadas Vladimirhasai. Toižen «Moskv — Murom»-raudten Nečajevskai-stancii sijadase 14 km suvhe lidnaspäi, voib sadas taksil sihesai.

Galerei

Gus-Khrustalny 9 (7740815304).jpg

Lidnan tobmuden pert' (2011, istorine Mal'cov-torgovanoiden erižpert')
Hrustalin muzei (2011, ende ph. Jurgii-vägestusenkandajan päjumalanpert', om saudud vll 1892−1903)
Torguindrived vl 2007
«Almaz»-bobuštuzkeskuz (2007)
Gus'-Hrustal'nii-raudtestancii i avtostancii ühtes sauvuses vl 2016

Homaičendad

Irdkosketused

Lidnan tobmuden sait (gusadmin.ru). (ven.)

	Vladimiran agjan lidnad
	Aleksandrov \| Gorohovec \| Gus' Hrustal'nii \| Jur'jev Pol'skii \| Kameškovo \| Karabanovo \| Kiržač \| Kol'čugino \| Kosterövo \| Kovrov \| Kurlovo \| Lakinsk \| Melenkad \| Murom \| Petuškad \| Pokrov \| Radužnii \| Sobink \| Strunino \| Sudogd \| Suzdal' \| Vladimir \| Väznikad

[_72993c059dbea415-1] OKTMO. 179/2016.

[_15bd2465f028e4c3-2] ttps://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/tab-5_VPN-2020.xlsx

[3] Armaturan «Gusar»-tegimen sait (gusarm.ru). (ven.)

[4] Gusevskoi hrustalin tegimen sait (goose-crystal.ru). (ven.)

[5] Gus'-Hrustal'nijan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[6] Gusin stöklan kolledžan sait (t570821.spo.obrazovanie33.ru). (ven.)

[7] Gus'-Hrustal'nijan tehnologižen kolledžan sait (гхтк.рф). (ven.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]