Sampo (balet)
| Sampo | |
|---|---|
 | |
| Kompozitor | Gel’mer Sinisalo |
| Libretton tegii | baletmeister Igor’ Smirnov |
| Süžetan lähte | karjalaiž-suomaaline”Kalevala”-runoepos |
| Horeograf |
baletmeisterad Igor’ Smirnov, Vasilii Kononov |
| Dirižör-panii | Isai Šerman |
| Scenografii | Andrei Šelkovnikov |
| Tegemižen voz’ | 1958—1959 |
| Ezmäine teatrozutez | 27. keväz’kud vodel 1959 |
| Ezmäižen teatrozutesen sija (taho) | Karjalan muzikteatr |
"Sampo" (ven.: «Са́мпо») — balet muzikantegijan Gel’mer Sinisalon muzikale da baletmeisteran Igor’ Smirnovan horeografijanke. S’užetas om pala karjalaiž-suomalaižes Kalevala-runoeposaspäi.
Ezmäine ezituz oli 27. keväz’kud vodel 1959 Karjalan ASSRan muzik- da dramateatras.
Istorii
Gel’mer Sinisalo zavodi tehta baletad vodel 1958. Oli jo sel’ged, mitte linneb s’užet. Sihe painasti rahvahaližen kul’turan tarbhuded da muzikantegijan riža. S’užetan pohjas pidi olda rahvahaline epos. Sädairad, voibištelend pahoidenke hengidenke, taht pörtta sadud ozad — kaik nece oli tarbhaižen baletan tegijoiden täht. Baletha mülüiba klassižen žanran pirdad — vahv lirine s’užet, voibištelend hüviden da pahoiden hengiden keskes. Baletan s’užetas muzikantegii, kactes Čaikovskijan da Glazunovan klassikoiden tradicijoihe, rohktas ühtenzoiti "Sampos" sen, mi oli tipiline klassikoile, rahvahaližen ičeladuižudenke, sen abul baletan pärol’ om omištadud epižele augole[1].
Rad "Sampo"-baletan tegemižen mödhe zavodihe vodel 1958 i jatkui pol’vot. Voden 1959 keväz’kun 23. päiväks balet oli vaumiž, oli tehtud kaik dekoracijad, sädod da zavodihe repeticijad teatrlaval.
Ezmäižen kerdan "Sampo"-balet ezitadihe 27. keväz’kud vodel 1959. Kezal sil-žo vodel baletad ozutadihe Moskvas Karjalan taidehen dekadal, i nece tegihe tarbhaižeks Dekadan azjtegoks. Pälidnan press jo siloi andoi sur't homaičust necile ozutelusele i pani sen suren baletan znamasižiden satusiden rindale[2]. Jäl'ges "Sampod" ozutadihe Leningradas, Gor'kii-lidnas, R'azaniš, Arhangel'skas.
Konz vodel 1962 VLKSMan keskuzkomitetan ühtnikad kacuiba "Sampod", hö sanuiba ühthe än'he: balet pidab ozutada festivalil. No oli erasid homaičusid. Pakitihe, miše tegendaha ližazižihe likundad da energijad. Siloi baletan sädajad pätiba vähän lüheta ezmäižen aktan; ühtenzoitiba toižen aktan ezmäižen da toižen tegon palad, niiden keskes heitiba muzikad; lühenziba toižen aktan lopun; vajehtiba tegon paloiden lopud koumandes aktas. Naku kezal vodel 1962 "Sampod" satusekahašti ozutadihe VIII Rahvahidenkeskeižel noriden da üläopenikoiden festivalil Hel'sinkiš[3][4].
Vodel 1968 baletad ozutadihe adivmatkan aigan Suomes. Mugažo sidä ozutadihe Leningradas, Gor'kii-lidnas, Kuibiševas, Ufas, Murmanskas, Arhangel'skas.
Kalevala-eposan 150-voččeks jubilejaks, mittušt praznuitihe vodel 1985, baletad udes zavottihe ozutada Karjalan muzikteatran laval. A vodel 1986 baletan uz' versii, miččen tegi Igor' Smirnov, tegihe RSFSRan valdkundaližen M. I. Glinkan premijan laureataks.
Vodel 2000 baletad ozutadihe Savonlinna-lidnas (Suomi).
14. tal'vkud vodel 2001 Karjalan muzikteatras "Sampo"-baletad Karjalan arvostadud artistan Vladimir Mel'nikovan muštoks ozutadihe jäl'gmäižen kerdan.
Henged
- sep Ilmarinen;
- paha noid Louhi;
- hüvä noid Louhi;
- Lemminkäinen;
- neižne Udutar;
- Ilmarižen nevest;
- Väinämöinen:
- Lemminkäižen mam;
- Lämoi.
Homaičendad
- ↑ Г. Н. Синисало. Национальный архив Республики Карелия. Дата обращения: 20 redukud 2025.
- ↑ Декада карельского искусства и литературы в Москве 1959 года. Дата обращения: 20 redukud 2025.
- ↑ «Сампо» едет в Суоми, журнал «Смена», № 844, Июль 1962. Дата обращения: 20 redukud 2025.
- ↑ Успех балета «Сампо» в Хельсинки. Дата обращения: 20 redukud 2025.