Filadel'fii
Filadel'fii | |||||
angl.: Philadelphia | |||||
Fail:Philadelphia cityscape BW 20150328.jpg | |||||
| |||||
Valdkund | |||||
---|---|---|---|---|---|
Глава | |||||
Istorii da geografii | |||||
Tegemižen päiv |
1682 | ||||
Pind |
| ||||
Высота |
12 ± 1 | ||||
Aigvö | |||||
Ekonomik | |||||
Eläjad | |||||
Eläjad |
| ||||
Lugud | |||||
Telefonan kod |
267 и 215 | ||||
Počtan indeksad |
19019–19255, 19171, 19172, 19019, 19023, 19026, 19028, 19031, 19033, 19036, 19039, 19042, 19046, 19050, 19054, 19056, 19058, 19061, 19065, 19068, 19070, 19072, 19077, 19079, 19081, 19086, 19088, 19091, 19093, 19096, 19097, 19099, 19103, 19104, 19108, 19112, 19115, 19119, 19120, 19123, 19126, 19117, 19133, 19135, 19136, 19137, 19140, 19144, 19147, 19151, 19154, 19159, 19163, 19166, 19168, 19173, 19174, 19176, 19179, 19182, 19186, 19189, 19193, 19196, 19198, 19201, 19204, 19206, 19209, 19212, 19215, 19217, 19219, 19222, 19226, 19228, 19232, 19236, 19240, 19243, 19245, 19247, 19250, 19254 и 19255 | ||||
- | |||||
| |||||
Официальный сайт(angl.) | |||||
lugeda • diskussii • redaktiruida |
Filadel'fii (Pensil'vanii-štatan suvipäivnouzmas. Se om štatan kaikiš suremb lidn eläjiden lugun mödhe da kudenz' surtte AÜV:oiš.
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud vl 1682 protestantizman kvakeroiden kundal. Sai lidnan oiktusid vl 1701. Vl 1776 AÜV:oiden deklaracii ripmatomudes Sures Britanijaspäi om vahvištadud neciš lidnas, vl 1787 — AÜV:oiden Konstitucii. Vll 1776−1783 i 1790−1800 lidn oli AÜV:oiden pordaigaližeks pälidnaks.
Filadel'fii šingotase nenil sarakoil: finansižed holitišed (sidä kesken Filadel'fijan birž i varmitusen kompanijad), üläopenduz (Filadel'fijan universitet), tervhudenkaičend i Comcast»-provaideran päfater), himine, kivivoinhimine i farmaceftine («GlaxoSmithKline») industrijad, sömtegimišt, turizm. Lidnaglomeracijan KSP oli 445 mlrd. US$ vl 2017, kahesanz' surtte AÜV:oiš.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Delaver-jogen da lahten oiktal randal, 12 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Nju Džersi-štatan lidnad oma jogen vastrandal. Matkad Atlantižen valdmeren merohosai om 200 km suvhe estuarijadme, Vašington-pälidnhasai om 200 km suvipäivlaskmha orhal, 225 km avtotedme vai raudtel. AÜV:oiden kaikiš suremb Nju Jork-lidn sijadase 140 km pohjoižpäivnouzmha.
Klimat om subtropine neps vajehtujanke tal'venke (−15..+20 C°). Heinkun lämuz om +25,6 C°, vilukun — +0,6 C°, voden keskmäine lämuz om +13,2 C°, absolütine minimum — −24 C°. Paneb sadegid 1068 mm vodes, läz tazomäras vodes läbi.
Eläjad
Vn 2010 AÜV:oiden rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 526 006 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 2 071 605 eläjad vl 1950. Vl 2017 läz 6,1 mln ristituid elihe ezilidnoidenke.
Religijan mödhe (2014): hristanuskojad — 68% (protestantad 41%, katolikad 26%, mormonad 1%), religijan ozutandata i religijatomad — 24%, toižed religijad — 8% (judaizm, buddizm, islam, induizm).
Kodikel' (Filadel'fijan eläjad, vižvoččes igäspäi vl 2010, enamba 0,8%): anglijan kel' — 79,1%, ispanijan kel' — 9,7%, kitajan kel' — 1,6%, vjetnaman kel' — 0,9%, venän kel' — 0,8%, toižed keled — 7,9%.
Homaičendad
- ↑ https://www.phila.gov/departments/mayor/
- ↑ 2,0 2,1 archINFORM (нем.) — 1994.
- ↑ 3,0 3,1 United States. Bureau of the Census 2016 U.S. Gazetteer Files (англ.) — Washington, D.C.: U.S. Census Bureau, 2016.
Irdkosketused
Filadel'fii Vikiaitas |
AÜV:oiden järedad lidnad | |||
Enamba 3 mln. eläjid | Los Andželes | Nju Jork | ||
1—3 mln. eläjid | Čikago | Dallas | Filadel'fii | Finiks | Hjuston | San Antonio | San Diego | San Hose | ||
750 tuh. eläjid — 1 mln. | Džeksonvill | Fort Uert | Indianapolis | Kolumbus | Ostin | San Francisko | Šarlott | ||
Enamba 500 tuh. eläjid | Al'bukerke | Baltimor | Boston | Denver | Detroit | El' Paso | Fresno | Las Vegas | Luisvill | Memfis | Miluoki | Našvill | Oklahoma Siti | Portlend | Sakramento | Sietl | Tuson | Vašington | ||