Filadel'fii

Рувики-späi
Filadel'fii
angl.: Philadelphia
Fail:Philadelphia cityscape BW 20150328.jpg
Флаг[d] Герб
Флаг[d] Герб

39°57′10″ с. ш. 75°09′49″ з. д.GЯO

Valdkund
Глава

Jim Kenney[d][1]

Istorii da geografii
Tegemižen päiv

1682

Pind
  • 369,609252 (2016)[3]
Высота

12 ± 1

Aigvö

UTC−5:00[d], летом UTC−4:00[d]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 1 603 797 чел. (1 vilukud 2020)
Lugud
Telefonan kod

267 и 215

Počtan indeksad

19019–19255, 19171, 19172, 19019, 19023, 19026, 19028, 19031, 19033, 19036, 19039, 19042, 19046, 19050, 19054, 19056, 19058, 19061, 19065, 19068, 19070, 19072, 19077, 19079, 19081, 19086, 19088, 19091, 19093, 19096, 19097, 19099, 19103, 19104, 19108, 19112, 19115, 19119, 19120, 19123, 19126, 19117, 19133, 19135, 19136, 19137, 19140, 19144, 19147, 19151, 19154, 19159, 19163, 19166, 19168, 19173, 19174, 19176, 19179, 19182, 19186, 19189, 19193, 19196, 19198, 19201, 19204, 19206, 19209, 19212, 19215, 19217, 19219, 19222, 19226, 19228, 19232, 19236, 19240, 19243, 19245, 19247, 19250, 19254 и 19255

-

Официальный сайт(angl.)

Fail:Philadelphia County Pennsylvania Incorporated and Unincorporated areas Philadelphia Highlighted.svg

lugeda  diskussii  redaktiruida
Filadel'fijan kart ezilidnoidenke, 2017.

Filadel'fii (Pensil'vanii-štatan suvipäivnouzmas. Se om štatan kaikiš suremb lidn eläjiden lugun mödhe da kudenz' surtte AÜV:oiš.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1682 protestantizman kvakeroiden kundal. Sai lidnan oiktusid vl 1701. Vl 1776 AÜV:oiden deklaracii ripmatomudes Sures Britanijaspäi om vahvištadud neciš lidnas, vl 1787 — AÜV:oiden Konstitucii. Vll 1776−1783 i 1790−1800 lidn oli AÜV:oiden pordaigaližeks pälidnaks.

Filadel'fii šingotase nenil sarakoil: finansižed holitišed (sidä kesken Filadel'fijan birž i varmitusen kompanijad), üläopenduz (Filadel'fijan universitet), tervhudenkaičend i Comcast»-provaideran päfater), himine, kivivoinhimine i farmaceftine («GlaxoSmithKline») industrijad, sömtegimišt, turizm. Lidnaglomeracijan KSP oli 445 mlrd. US$ vl 2017, kahesanz' surtte AÜV:oiš.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Delaver-jogen da lahten oiktal randal, 12 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Nju Džersi-štatan lidnad oma jogen vastrandal. Matkad Atlantižen valdmeren merohosai om 200 km suvhe estuarijadme, Vašington-pälidnhasai om 200 km suvipäivlaskmha orhal, 225 km avtotedme vai raudtel. AÜV:oiden kaikiš suremb Nju Jork-lidn sijadase 140 km pohjoižpäivnouzmha.

Klimat om subtropine neps vajehtujanke tal'venke (−15..+20 C°). Heinkun lämuz om +25,6 C°, vilukun — +0,6 C°, voden keskmäine lämuz om +13,2 C°, absolütine minimum — −24 C°. Paneb sadegid 1068 mm vodes, läz tazomäras vodes läbi.

Eläjad

Vn 2010 AÜV:oiden rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 526 006 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 2 071 605 eläjad vl 1950. Vl 2017 läz 6,1 mln ristituid elihe ezilidnoidenke.

Religijan mödhe (2014): hristanuskojad — 68% (protestantad 41%, katolikad 26%, mormonad 1%), religijan ozutandata i religijatomad — 24%, toižed religijad — 8% (judaizm, buddizm, islam, induizm).

Kodikel' (Filadel'fijan eläjad, vižvoččes igäspäi vl 2010, enamba 0,8%): anglijan kel' — 79,1%, ispanijan kel' — 9,7%, kitajan kel' — 1,6%, vjetnaman kel' — 0,9%, venän kel' — 0,8%, toižed keled — 7,9%.

Homaičendad

Irdkosketused



AÜV:oiden järedad lidnad
Enamba 3 mln. eläjid Los Andželes | Nju Jork
1—3 mln. eläjid Čikago | Dallas | Filadel'fii | Finiks | Hjuston | San Antonio | San Diego | San Hose
750 tuh. eläjid — 1 mln. Džeksonvill | Fort Uert | Indianapolis | Kolumbus | Ostin | San Francisko | Šarlott
Enamba 500 tuh. eläjid Al'bukerke | Baltimor | Boston | Denver | Detroit | El' Paso | Fresno | Las Vegas | Luisvill | Memfis | Miluoki | Našvill | Oklahoma Siti | Portlend | Sakramento | Sietl | Tuson | Vašington