Čikago
Čikago | |||||
angl.: Chicago | |||||
| |||||
Valdkund | |||||
---|---|---|---|---|---|
Глава | |||||
Istorii da geografii | |||||
Tegemižen päiv |
12 eloku 1833 и 4 keväz'kud 1837 | ||||
Pind |
| ||||
Высота |
179 | ||||
Aigvö | |||||
Ekonomik | |||||
Eläjad | |||||
Eläjad |
| ||||
Lugud | |||||
Telefonan kod |
872, 312 и 773 | ||||
Počtan indeksad |
60601–60827, 60601, 60827, 60655, 60603, 60607, 60613, 60620, 60622, 60626, 60628, 60631, 60633, 60634, 60641, 60642, 60644, 60646, 60652, 60657, 60659, 60662, 60664, 60667, 60672, 60676, 60681, 60684, 60689, 60685, 60688, 60693, 60696, 60700, 60703, 60708, 60713, 60716, 60719, 60723, 60726, 60729, 60732, 60734, 60735, 60736, 60738, 60741, 60745, 60750, 60752, 60754, 60758, 60763, 60766, 60768, 60770, 60773, 60776, 60782, 60786, 60789, 60791, 60793, 60796, 60798, 60802, 60807, 60809, 60811, 60813, 60818, 60820, 60821, 60826, 60602, 60606, 60610, 60616, 60621, 60627, 60632, 60637, 60639, 60643, 60648, 60650, 60656, 60661, 60665, 60670, 60674, 60678, 60687, 60690, 60692, 60697, 60702, 60707, 60712, 60720, 60727, 60737, 60742 и 60624 | ||||
- | |||||
| |||||
Официальный сайт(angl.) | |||||
lugeda • diskussii • redaktiruida |
Čikago (Illinois-štatan kaikiš suremb lidn. Se om koumanz' AÜV:oiden lidn ristitišton mödhe (Mičigan-järven suvipäivlaskmaižel randal.
Istorii
Läz 1670. vot majami-indejalaižiden žilo oli olmas Čikagon sijal. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud 1780-nzil vozil peneks žiloks. Ezmäine tulii elämhä Žan-Batist Point du Sable oli franciženke da afrikaiženke augotižlibundanke, hän sauvoi fermad Čikago-jogensun randal. Čikago-žilo sai oficiališt lidnan statusad vozil 1833 (kuti «town») i 1837 (kuti «city»). Lidnan nimi om ottud francijalaižil sijaližiden indejalaižiden kelen shikaakwa-sanaspäi «meclauk», «meckünz'lauk».
Čikago eli vn 1871 järedan lämoipalon läbi, se andoi voimust sauda uden pertišton planan mödhe. Sauvondsarak šingotaškanzihe teravas, i vl 1885 mail'man ezmäine üläkorged pert' oli saudud lidnas.
Vl 1942 südäitukuine reakcii oli sädud ezmäižen kerdan mail'mas arni neciš lidnas, Čikagon universitetas.
Geografijan andmused
Lidn sijadase štatan pohjoižpäivnouzmas, 176..205 korktusil valdmeren pindan päl. Joged jokstas lidnadme: Čikago lidnan keskuses, Kalumet, Des-Pleis lidnan päivnouzmas.
Klimat om kontinentaline neps. Voden keskmäine lämuz +9,9 C°, heinkun +23,3 C°, tal'vkun — −4,6 C°. Ekstremumad oma −32,8 C° i +40,6 C°. Paneb sadegid 937 mm vodes, vähemb vilukus-uhokus (45 mm kus), enamba elokus (124 mm).
Čikago jagase ühesaks lidnanlaptaks, ned alajagasoiš 77 lidnrajonaks (angl.: community area, 1920-nziden voziden lopuspäi), lidnrajonad — enamba mi 200 mikrorajonaks (angl.: neighborhood).
Eläjad
Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 2 695 598 ristitud. Läz 9,5 mln ristituid elädas Čikagon aglomeracijas (Sur' Čikago, angl.: Chicagoland), se otab koumant sijad AÜV:oiš i 26-nt sijad mail'mas eläjiden lugun mödhe.
Edeližed lidnan pämehed oma Lori Laitfut (Lori Lightfoot, semendku 2019 — semendku 2023) i Ram Emanuel' (Rahm Emanuel, semendku 2011 — semendku 2019).
Homaičendad
Irdkosketused
- Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (cityofchicago.org). (angl.) (isp.) (kit.) (pol'š.) (arab.)
Čikago Vikiaitas |
AÜV:oiden järedad lidnad | |||
Enamba 3 mln. eläjid | Los Andželes | Nju Jork | ||
1—3 mln. eläjid | Čikago | Dallas | Filadel'fii | Finiks | Hjuston | San Antonio | San Diego | San Hose | ||
750 tuh. eläjid — 1 mln. | Džeksonvill | Fort Uert | Indianapolis | Kolumbus | Ostin | San Francisko | Šarlott | ||
Enamba 500 tuh. eläjid | Al'bukerke | Baltimor | Boston | Denver | Detroit | El' Paso | Fresno | Las Vegas | Luisvill | Memfis | Miluoki | Našvill | Oklahoma Siti | Portlend | Sakramento | Sietl | Tuson | Vašington | ||