Čikago

Čikago
angl.: Chicago
Флаг[d] Герб
41°51′00″ с. ш. 87°39′00″ з. д.
Valdkund	Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Глава	Lori Lightfoot[d]
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	12. elokud 1833 da 4. keväz'kud 1837
Pind	606,424 (2016)
Высота	179
Aigvö	UTC−6:00[d], летом UTC−5:00[d]
Eläjad
Eläjad	▲2 746 388 чел. (1 vilukud 2020)
Lugud
Telefonan kod	872, 312 da 773
Počtan indeksad	60601–60827, 60601, 60827, 60655, 60603, 60607, 60613, 60620, 60622, 60626, 60628, 60631, 60633, 60634, 60641, 60642, 60644, 60646, 60652, 60657, 60659, 60662, 60664, 60667, 60672, 60676, 60681, 60684, 60689, 60685, 60688, 60693, 60696, 60700, 60703, 60708, 60713, 60716, 60719, 60723, 60726, 60729, 60732, 60734, 60735, 60736, 60738, 60741, 60745, 60750, 60752, 60754, 60758, 60763, 60766, 60768, 60770, 60773, 60776, 60782, 60786, 60789, 60791, 60793, 60796, 60798, 60802, 60807, 60809, 60811, 60813, 60818, 60820, 60821, 60826, 60602, 60606, 60610, 60616, 60621, 60627, 60632, 60637, 60639, 60643, 60648, 60650, 60656, 60661, 60665, 60670, 60674, 60678, 60687, 60690, 60692, 60697, 60702, 60707, 60712, 60720, 60727, 60737, 60742 da 60624
Официальный сайт (angl.)
Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Čikagon lidnrajonad da lidnanlaptad

Čikago (angl.: Chicago [ʃɪˈkɑːgoʊ] vai [ʃɪˈkɔːgoʊ]) om lidn AÜV:oiden pohjoižes, Illinois-štatan kaikiš suremb lidn. Se om koumanz' AÜV:oiden lidn ristitišton mödhe (Nju Jorkan da Los Andželesan jäl'ghe), järed finansine keskuz. Sijadase Mičigan-järven suvipäivlaskmaižel randal.

Istorii

Läz 1670. vot majami-indejalaižiden žilo oli olmas Čikagon sijal. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud 1780-nzil vozil peneks žiloks. Ezmäine tulii elämhä Žan-Batist Point du Sable oli franciženke da afrikaiženke augotižlibundanke, hän sauvoi fermad Čikago-jogensun randal. Čikago-žilo sai oficiališt lidnan statusad vozil 1833 (kuti «town») i 1837 (kuti «city»). Lidnan nimi om ottud francijalaižil sijaližiden indejalaižiden kelen shikaakwa-sanaspäi «meclauk», «meckünz'lauk».

Čikago eli vn 1871 järedan lämoipalon läbi, se andoi voimust sauda uden pertišton planan mödhe. Sauvondsarak šingotaškanzihe teravas, i vl 1885 mail'man ezmäine üläkorged pert' oli saudud lidnas.

Vl 1942 südäitukuine reakcii oli sädud ezmäižen kerdan mail'mas arni neciš lidnas, Čikagon universitetas.

Geografijan andmused

Lidn sijadase štatan pohjoižpäivnouzmas, 176..205 korktusil valdmeren pindan päl. Joged jokstas lidnadme: Čikago lidnan keskuses, Kalumet, Des-Pleis lidnan päivnouzmas.

Klimat om kontinentaline neps. Voden keskmäine lämuz +9,9 C°, heinkun +23,3 C°, tal'vkun — −4,6 C°. Ekstremumad oma −32,8 C° i +40,6 C°. Paneb sadegid 937 mm vodes, vähemb vilukus-uhokus (45 mm kus), enamba elokus (124 mm).

Čikago jagase ühesaks lidnanlaptaks, ned alajagasoiš 77 lidnrajonaks (angl.: community area, 1920-nziden voziden lopuspäi), lidnrajonad — enamba mi 200 mikrorajonaks (angl.: neighborhood).

Eläjad

Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 2 695 598 ristitud. Läz 9,5 mln ristituid elädas Čikagon aglomeracijas (Sur' Čikago, angl.: Chicagoland), se otab koumant sijad AÜV:oiš i 26-nt sijad mail'mas eläjiden lugun mödhe.

Edeližed lidnan pämehed oma Lori Laitfut (Lori Lightfoot, semendku 2019 — semendku 2023) i Ram Emanuel' (Rahm Emanuel, semendku 2011 — semendku 2019).

Homaičendad

Irdkosketused

• Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (cityofchicago.org).  (angl.) (isp.) (kit.) (pol'š.) (arab.)