Vepsläine mec
| Vepsläine mec | |
|---|---|
 | |
| Tedod | |
| Tip | kavag'mec |
| Pind | 1891 km² |
| Olendsija | |
| 60°30′00″ с. ш. 34°07′00″ в. д.GЯO | |
| Ma | |
| Region | Piterin agj |
| Rajonad | Podporožjen rajon, Tihvinan rajon, Boksitogorskan rajon, Pöudon rajon |
| Lidn | Tihvin |
| Kaičuztaho | |
| MSOP kategorii | V (Kaitud landšaft/akvatorii) |
| Pind |
|
| Tegendan päiv | 14. sügüz'kud 1999 |
|
vepsles.spb.ru |
|
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |
Vepsläine mec (veps.: Приро́дный парк «Ве́псский лес») — londuseline puišt, eriži kaitud londuseline territorii regionaližel znamoičendal Piterin agjas Venämal, kun mülüba kompleksad da objektad, miččil om znamasine ekologine da estetine kal'huz'[1].
Geografii
Vepsläine mec - londuzpuišt sijadase Baltian da Kaspijan meren keskes, Podporožjen, Tihvinan, Boksitogorskan da Pöudon rajonoiš Piterin agjas.
Londuzpuišton röunad om märitadud manpaloiden da administrativižiden teriitorijoiden abul. Puišton pohjoižröun mäneb "Vidlan", "Järviden" organizacijoiden kal't, Vidlan da Nemžan territorijan kal't Vidlan mecelomištos. Päivnouzmanpolen röun mäneb АОЗТ "Järviden"-organizacijan kal't, Nemžan da Kurban territorijan kel't Nemžan da Kurban mechištos Vidlan mecelomištos, a sid' se ühtenzoitase Piterin da Vologdan agjoiden keskes.
Puišton suviröun om tehtud Korbalan mechišton territorijal Podborovskan mecelomištos, Päljinan mechištos Šugjärven mecelomištos, "Pašjärven"-organizacijan kal't. Päivlaskmanpolen röun mäneb Päljinan, Pašjärven da korvjärviden mechišton terrirorijan kal't Šugjärven mecelomištos, Rebojan mechištos Ojatin mecelomištos, Vidlan mechištos Vidlan mecelomištos, "Pašjärven", "Ojatin", "Vidlan" organizacijoiden kal't[2].
Londusen erigoičused
Puišton territorijal, miččen üleine pind om 189,1 tuhad ga, kaitas ičeladuižed, londuseližed, koskmatomad kompleksad: sured pud taigamecas, levedad sosistemad da äjad järved, miččed om ühtenzoittud jogiden da ojiden levitadud verkol. Nene veziuitod, miččed om ühtenzoittud ojaižil, miččiden augotišed oma ülemba jogipindad, oli tehtud tektonižen murendusen painusen päl. Neniden landšaftoiden bohatoil bioerigoičusil da ekologižil kogomusil om pärol' Piterin agjan da kaiken Venäman öbokan ekologižen olendan hüväs tuges[3].
Puišt om taigamecan ekosistemoiden ozutez, ved' niid ei koske ristitun käzi. Tägä oma kuzed da pedajad, vastasoiš harvinaižed floran da faunan sugud. Territorijal om äi purtkid, vezilanktusid da čomid järviden da jogiden sistemoid. londuzpuištos om seičeme kaičuztahod, kus om eriline varjoičendsistem. Kaikutte kaičuztaho om tehtud konkretižiden kal'hiden londuseližiden objektoiden varjoičendan täht. Puišton mecekosistemad äi vozid oppidas Piterin mecelomišton tedo-oppindinstitutas[3].
Puišton keskuses oma karbonan jändused — gr'adad, miččed oma kivihilespäi da miččile om enamba 320 mln vot. Ned om sirttud jäžoman joksmusel ("Karbonan jändused"-kaičuztaho). Suremb järvišpäi om Lerinan järv, mitte ühtnimižes kaičuztahos. Lujas melentartuine gidrologijan polespäi om "Ripputadud järved"-kaičuztaho, kus oma järviden vezilanktused, ned sijadasoiš Ojat'-jogen alangiš[4].
Puišton landšaftan surembas palas oma sod. Üks' kal'hembišpäi om "Linzso", sil om kaičuztahon status. "Urja — Kanžaja"-kaičuztahos jokseba Urja- da Kanžaja-mägijoged, miččil oma korktad, teravad randadPuičton kal'huziden keskes oma igähižed (vanhad) kavag'pud — kuzed da pedajad, ned kaitas "Vepsläine mec" da "Aščozerskii"-kaičuztahoiš[4].
Istorii
Vodel 1970 Lenoblispolkoman pätusel № 537, mitte oli allekirjutadud 17. kül'mkud, oli tehtud "Vepsläine mec"-kaičuztaho pindal 923 ga. Vodel 1975 nece manpala oli nimitadud taigan ozuteseks XII Rahvahidenkeskeižel botanikkongressal. Vodel 1981 Lenoblispolkoman pätusel № 91, mitte oli allekirjutadud 23. keväz'kud, kaičuztahon pind oli surenzoitud da tegihe 1975 ga, vodel 1987 RSFSRan eriži varjoitud londuseližiden territorijoiden lugetišen projektaha mülüškanzi pakičuz tehta Piterin agjas kaičuztaho pindal 60-70 tuhad ga.
Vodel 1991 Lenoblispolkoman pätusel № 295, mitte oli allekirjutadud 14. redukud, "Vepsläine mec"-kaičuztahon tegemižes pindal 260 tuhad ga. Jäl'ghe federaližen zakonan vahvištoitust "Eriži varjoitud londuseližiš territorijoiš" 15. uhokud vodel 1995 oli pätud vajehtada rahvahališt puištod londuseližeks regionaližel znamoičendal. Vodel 1996 projektan azjbumagoiden tegemine oli loptud da oli tehtud londuzpuišt, miččen pohjaze tuliba Vepsläižen ülüden koskmatomad taigan landšaftad, miččed oma Baltian da Kaspijan meriden keskes[5].
Piterin agjan pämehen käsköl 14. sügüz'kud vodel 1999 N 302-pg oli märitadud londuzpuišton röunad. Nece tuli eloho Piterin agjan ekonomikan da investicijoiden komitetan (londuzkävutamižen da ekologižen varumatomuden departamentan) abul, mugažo aigemba pästtud Piterin agjan valdmehišton käsköiden abul, miččed oliba 13. uhokud vodel 1995 N 138-r "Vepsäine mec"-londuzpuištos, mugažo Tihvinan rajonan (30. sügüz'kud vodel 1996 N 930), Pöudon rajonan (11. heinkud vodel 1996 N 647), Boksitogorskan rajonan (24. kezakud vodel 1996 N 328) administracijoiden pätusiden abul da podporožjen rajonan vahvištoituzkirjeižen abul (17. redukud vodel 1996 N 2206)[2].
Pätegendad
- Ičeladuižiden da tipižiden kompleksoiden, objektoiden, istorijan, kul'turan da arheologijan muštpachiden kaičemine,
- landšaftoid, miččed oma tipižed Venäman öbokan täht;
- igähižid kuzid da puiden toižid suguid;
- päivlaskmanpolen venälaižen tipan soid;
- järvid;
- kazvmusiden da živatoiden harvinaižid suguid;
- ičeladuižid landšaftoid.
- Rekreacijan kehitoitamine.
- Ekologižen hüvän il'man tugemine regionas.
- Muretud ekosistemoiden udessündutamine (puiden ištutamine, uppotadud puiden lendamine, kal'hiden kalansuguiden kudomine), mecekosistemoiden Baltian da Kaspijan vezikeradusen basseinoiden jogil.
- Suriden puiden kaičemine mantervhuden täht kaikes regionas.
- Puišton territorijan panend Piterin agjan "ekologižen karkasan" strukturaha ühtes toižiden londuseližiden territorijoidenke da rekreacijoidenke[2].
Tedo-istoriližed funkcijad
- territorijan korktan londuseližen da kul'tur-istoriližen potencialan kaičemine, opendamine da kävutoitamine tedo-, openduz-, turizm- da rekriacijan oppindrados;
- стимулирование возрождения vepsän kelen da vepsän rahvahan kul'turan udessündutamine;
- regionaližen etnografižen keskusen tegemine vepsän rahvahan da Järvidenkeskišton venälaižiden kul'turan oppindradon täht;
- arhitektur-etnografižiden ekspozicijoiden tegemine eländtahoiden istorijan, arhitekturan muštpachiden da elon, fol'kloran, veroiden da tradicijoiden pohjal.
Kul'tur-etnografine znamoičend
Puišton territorijal amussai eläb suomalaiž-ugrilaine rahvaz — vepsläižed. Venäman rahvahan kirjutamižen voden 2021 tedoiden mödhe vepsläižid om 4534 mest, 951 heišpäi eläb Piterin agjas. Vodel 2006 vepsläižed oli pandud Venäman Pohjoižen, Sibirin da Edahaižen Päivnouzmanpolen igähižiden vähäluguižiden rahvahiden lugetišhe. Vodel 2009 JUNESCO pani vepsän kel't Mail'man kadomižen keliden atlasaha, miččed oma "kadomužen varus".
Vepsän rahvahan kul'turan, tradicijoiden, käziradoiden kaičemižen da sirdämižen täht puištos om tehtud kodiröunan muzejad, vepsläižed kul'turkeskused. Kaikuččen kezakun Vidlas pidetas vepsläižen kul'turan tradicionaline Elonpu-praznik[3][6].
Turizm
Puištos om tundištoituz-, rekreacijan, sport- da veziturizm. Tedišteluzmatkoiden aigan rahvaz voib tundištoittas vähäluguižen, igähižen vepsän rahvahan kul'turanke, veroidenke, sijaližen sömiženke, lähtta püdmaha kalad, mectamha, mugažo keradamha senid, babukoid da marjoid.
Puištos oma ekologižed tehuded: "Lukinskaja" (läz Lukinon küläd), "Haragine" (ümbri Haragan järves) da "Pühä kivi" (läz Vil'häl-küläd). Radaba londuz-etnografine muzei Šugar'v-küläs da Vepsläine fol'klorkeskuz Vidl-küläs. Miše tulda puištoho, pidab sada laskendad administracijal, sikš ku puištos radab territorijan eriližen varjoičemižen režim[3].
Homaičendad
- ↑ Постановление от 14 сентября 1999 года N 302-пг Об организации природного парка "Вепсский лес" в Ленинградской области. ooptlo.ru. Дата обращения: 29 tal'vkud 2025.
- ↑ 1 2 3 Постановление от 14 сентября 1999 года N 302-пг Об организации природного парка "Вепсский лес" в Ленинградской области (с изменениями на 26 января 2005 года). Дата обращения: 29 tal'vkud 2025.
- ↑ 1 2 3 4 О парке "Вепсский лес". vepsles.spb.ru. Дата обращения: 29 tal'vkud 2025.
- ↑ 1 2 Природный парк «Ве́псский лес». moya-planeta.ru. Дата обращения: 29 tal'vkud 2025.
- ↑ История создания природного парка "Вепсский лес". vepsles.spb.ru. Дата обращения: 29 tal'vkud 2025.
- ↑ Вепсский лес. vpoxod.ru. Дата обращения: 29 tal'vkud 2025.