Komarom-Estergom
Komarom-Estergom (mad'j.: Komárom-Esztergom megye [ˈkomaːrom ˈɛstɛrɡom]) om üks' Mad'jaranman agjoišpäi. Sen administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om Tataban'j.
Geografijan andmused
Agj levigandeb valdkundan lodehes-pohjoižes. Röunatab Nitran rand) i nellänke agjanke: Peštanke suvipäivnouzmas, Fejer levigandeb suves, Vesprem-agj sijadase suvipäivlaskmas, D'jor-Mošon-Šopron om päivlaskmas. Dunai om valdkundröunaks agjas.
Pind om 2 264,52 km², se om kaikiš penemb agj pindan mödhe Budapeštad lugemata.
Administrativine jagand
Komarom-Estergom-agj jagase kudeks jarašaks (rajonaks). Edel vn 2013 administrativišt reformad seičeme kišteršegad (rajonad) oli niiden sijas.
Lidnad
Neciš agjas om kaks'toštkümne lidnad:
- Ač (Ács)
- Babol'n (Bábolna)
- Dorog (Dorog)
- Estergom (Esztergom)
- Kišber (Kisbér)
- Komarom (Komárom)
- Labatlan (Lábatlan)
- N'jergešuifalu (Nyergesújfalu)
- Oroslan' (Oroszlány)
- Tat [PI: 2534] (Tát)
- Tat [PI: 2890] (Tata)
- Tataban'j (Tatabánya) — agjan administrativine keskuz
Agjas om 64 žilod lidnoihe ližaks, niišpäi koume oma sured žilod.
Eläjad
Vn 2011 Mad'jaranman rahvahanlugemižen mödhe agjan ristitišt oli 304 568 eläjad, vl 2015 — 299 110 eläjad. Kaikiš suremb agjan ristitišt oli 322 893 eläjad vl 1980.
Uskondan mödhe (2011): kal'vinistad — 10,0 %, lüteranižusen polenpidajad — 1,5 %, grekan katolikad — 0,4 %, toižed uskojad — 1,3 %, religijatomad — 20,2 %, ateistad — 1,4 %, märhapanendata — 28,9 %.
Irdkosketused
Mad'jaranman agjad da niiden administrativižed keskused | ||
Bač-Kiškun (Kečkemet) | Baran'j (Peč) | Bekeš (Bekeš'čab) | Boršod-Abaui-Zemplen (Miškol'c) | Čongrad-Čanad (Seged) | D'jor-Mošon-Šopron (D'jor) | Fejer (Sekešfehervar) | Haidu-Bihar (Debrecen) | Heveš (Eger) | Jas-Nad'kun-Sol'nok (Sol'nok) | Komarom-Estergom (Tataban'j) | Nograd (Šal'gotarjan) | Pešt (Budapešt) | Sabol'č-Satmar-Bereg (N'jired'haz) | Šomod' (Kapošvar) | Zal (Zalaegerseg) | Tol'n (Seksard) | Vaš (Sombathei) | Vesprem (Vesprem-lidn) | ||
tazostadud agjaha lidn — Budapešt | ||