Tataban'j
| Tataban'j | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 | |||||
|
|||||
| 47°35′10″ с. ш. 18°23′41″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Ilona Szücsné Posztovics[d][1] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 167 ± 1 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Kod ISO 3166-2 | HU-TB | ||||
| Telefonan kod | 34 | ||||
| Počtan indeksad | 2800 | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
.svg){kind=small}
Tataban'j (mad'j.: Tatabánya [ˈtɒtɒbaːɲɒ], saks.: Totiserkolonie) om lidn Mad'jaranman lodehes. Se om Komarom-Estergom-agjan administrativine keskuz (vspäi 1950).
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud radnikžiloks 19. voz'sadal samha kivihil't. Se sai lidnan statusad vl 1947. Ende oli metallurgijan i jüžmakon mašinansauvomižen keskuseks.
Tataban'j šingotase elektropaloiden tehmižel, pakuitesen pästandal, alüminijan ümbriradmižel.
Geografijan andmused
Lidn sijadase alangištos Gereče- i Verteš-mägisel'giden keskes, 167 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, «Budapešt — Ven»-raudtekeskustal. Matkad Budapešthasai om 55 km suvipäivnouzmha.
Tataban'j-lidn jagase kahesaks ümbrikoks.
Eläjad
Vn 2011 Mad'jaranman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 67 753 ristitud, agjan videndez. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 75 971 eläjad vl 1980.
Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2011): mad'jaralaižed — 82,8 %, saksalaižed — 2,6 %, čiganalaižed — 1,8 %, slovakijalaižed — 0,4 %, toižed rahvahad — 0,4 %, rahvahuden ozutandata — 12,0 %.
Religijan mödhe (2011): katolikad — 26 %, kal'vinistad — 6 %, lüteranižusen polenpidajad — 1 %, toižed uskojad — 1,2 %, religijatomad — 34,5 %, jätiba vastuseta — 31,3 %.
Edeline lidnan pämez' om Čaba Šmidt (reduku 2010 — reduku 2019, Csaba Schmidt).
Irdkosketused
| Mad'jaranman agjad da niiden administrativižed keskused | ||
| Bač-Kiškun (Kečkemet) | Baran'j (Peč) | Bekeš (Bekeš'čab) | Boršod-Abaui-Zemplen (Miškol'c) | Čongrad-Čanad (Seged) | D'jor-Mošon-Šopron (D'jor) | Fejer (Sekešfehervar) | Haidu-Bihar (Debrecen) | Heveš (Eger) | Jas-Nad'kun-Sol'nok (Sol'nok) | Komarom-Estergom (Tataban'j) | Nograd (Šal'gotarjan) | Pešt (Budapešt) | Sabol'č-Satmar-Bereg (N'jired'haz) | Šomod' (Kapošvar) | Zal (Zalaegerseg) | Tol'n (Seksard) | Vaš (Sombathei) | Vesprem (Vesprem-lidn) | ||
| tazostadud agjaha lidn — Budapešt | ||