Peršukevič Ivan Petrovič

Ivan Petrovič Peršukevič
Ivan Petrovič Peršukevič
Sündundpäiv	12. uhokud 1912
Sündundsija	Petrovičad[d], Novaja Miš'-külän sel'sovet[d], Belorussii;
Kolendpäiv	25. tal'vkud 1980 (68 лет)
Kolendsija	Baranovičad[d], Bretskan agj[d], Belorussian SSR[d], Sovetskii Sojuz;
Rahvahuz'	SSSR

Peršukevič Ivan Petrovič (ven.: Першукевич Иван Петрович, 12. uhokud 1912, Petrovičad^[d], Novaja Miš'-külän sel'sovet^[d] — 25. tal'vkud 1980, Baranovičad^[d], Bretskan agj^[d]) — Kirovan raudten Kem'-depon puruvedimen vedäi, Karjalan socialistižen radon Geroi^[1].

Elostarin

Ivan Petrovič Peršukevič sündui 12. uhokud vodel 1912 Petrovičad-küläs, Belorussias, manradnikan kanzas. Belorus. Ezmäižen mail'man voinan aigan kanz läksi elole päivnouzman polele Orše-lidnaha. Sigä hän zavodi rata sauvojan, sauvoi lidnas kirpičpertid. Ivan Petrovič lopi fabrikan-zavodan opendusen školan (ven.) (vep. i tuli radole Oršan depoho slesarin.

Vozil 1934—1936 oli službal Rusttas armijas. Služban jäl'ghe pördihe kodimale, zavodi rata depos vedäjan.

Vodel 1939, konz lopi tehnižen školan Volhovstroi-stancijal, kus openzihe koume vot, händast oigetihe Kirovan raudten (ven.) (vep. puruvedimen depoho. Jo 10. kezakud vodel 1941 hänele anttihe "Stalinan kucundan hüvä radnik"-znam.

Suren Kodiman voinan augotišes vihanikoiden aviacii oli suomaližil lendandtandrehil. Suomaližed voinväged saupsiba Murmansk — Volhovstroi-raudten, ottes Petroskoid. No kacmata sihe, miše Kirovan raudte oli erigatud paloihe, se jatkui rata, hot' vihanikoiden aviacii i diversantad tahtoiba mureta raudted. Neniš jügedoiš oloiš puruvedimen vedäi Peršukevič tariči tehta pigapojezdoid frontan täht.

Pigapojezdad kaiken aigan amptihe. Muga, sügüzel vodel 1941 mahtokahan vedändan abul ozastui sirttas bombišpäi, ned poukahtuiba se ambundvaroiden ešelonan edes, se tagaze. Mugoine "duel'" oli läz kaikuččes matkas. Kerdan ambuz putui kodaha, no radjouk teravas kohenzi muretud lokomotivan i jatkui vedäda pojezdad. Toižel kerdal koume mest oli ranitud pilazmoil poukahtudespäi ambuspäi, no niken heišpäi ei jätand radsijad. Hö sidoiba čapatesid toine toižel, i matk jatkui. Gospitalihe ei kävunugoi, a tetpas, azjbumagoid čapateses vihanikad ei antkoi. Heinkus vodel 1942 Ivan Petrovič Peršukevičale anttihe medal' "Radon rohktudes".

Voden 1942 Peršukevič vedi nolozpojezdad i oli amptud vihanikoiden lendimil. Toižes kerdaspäi vihanikoiden lendajile ozastui putta puruvedimen katl'aha i zavodi palada kaks' cisternad. Radnikad lühüdas aigas kohenziba murendusid, habi pästiba palajid cisternoid i vediba niid pojezdaspäi. Toižid cisternoid ozastui kaita, hot' puruvedimen koda oli kuti segl. Sil aigal kaikutte palajan ainehen tippuine oli kal'hemb kuldad.

Sovetskijan Sojuzan Ülembaižen nevondišton prezidiuman käskön mödhe voden 1943 kül'mkun 5. päiväspäi "arvtegoiš tarbhuziden vedändans frontan da rahvahan elomišton täht i korktoiš satusiš raudten kohenduses jügedoil voinaigoil" Ivan Petrovič Peršukevičale anttihe Karjalan socialistižen radon Gerojan arvnimi, Leninan medal'da kuldaine "Sirp da pal'l'"-medal'.

Konz Peršukevičale anttihe pauklahj Moskvas, händast oigetihe tehnikoiden kursile Saratovaha. Sigä hän vastsi Vägestusen päiväd.

Vodel 1946 hän pördihe Belorussiaha. Sigä hän tuli inženeran radsijale Brest-Litovskan raudtele. No hän ei tahtoind rata radhonuses, händast vedi puruvedimen kodaha, i muga hän tegihe vedäjaks-instruktoraks Baranovičad-depos. Hän udes ohjanzi pojezdan radjoukud. Ivan Petrovič Peršukevičan ohjandusel lokomotivan ajandmatk oli 1 mln 100 tuhad kilometrad. Pensijahasai Ivan Petrovič vedi pajezdad. Vozil 1947, 1951, 1955 händast valitihe Belorussian SSRan Ülembaižen nevondišton deputataks. Hän eli Baranovičad-lidnas.

Ivan Petrovič Peršukevič koli 25. tal'vkud vodel 1980.

Pauklahjad

Sovetskijan Sojuzan valdkundaližen premijan laureat (nel'l' kerdad);

om pauklahjoitud Leninan ordenal, medalil, znamal "Arvokahale raudteradnikale".

Mušt

Baranovičad-lidnas om nimitadud ird Ivan Petrovič Peršukevičan muštoks. Vodelpäi 1985 Baranovičad-depos vedetas konkurs likundan varumatomuden mödhe. Vägestajad saba premijan Ivan Petrovič Peršukevičan nimel i diploman.

Homaičendad

↑ Иван Петрович Першукевич (рус.). Дата обращения: 2 redukud 2025.

Literatur

Герои стальных магистралей. — М., 2003.
Герои труда военных лет. — М., 2001.
А. Ф. Титов. Карелия: энциклопедия. — Петрозаводск: ИД «ПетроПресс», 2009. — С. 362—464. — ISBN 978-5-8430-0125-4.

Lähtked

Иван Петрович Першукевич

[1] Иван Петрович Першукевич (рус.). Дата обращения: 2 redukud 2025.

[1]