Palinskii Viktor Isakovič

Viktor Isakovič Palinskii
Sündundpäiv	29. redukud 1933(1933-10-29)
Sündundsija	Vitebskan agj[d], Belorussii
Kolendpäiv	27. kül'mkud 1979(1979-11-27) (46 лет)
Kolendsija	Mujezerskijan rajon, Karjalan Valdkund, RSFSR[d], Sovetskii Sojuz
Rahvahuz'	Sovetskii Sojuz SSSR
Rad	mecančapai
Pauklahjad da premijad

Palinskii Viktor Isakovič (ven.: Палы́нский Виктор Исакович, 29. redukud 1933, Vitebskan agj^[d] — 27. kül'mkud 1979, Mujezerskijan rajon, Karjalan Valdkund) — Karjalan mectegeližuden uziden tehnologijiden tegii, Rugozerskan mectegeližuden elomišton Mujezerskijan meckeskusen ohjandai-mecančapai.

Karjalan ASSRan mectegeližuden arvostadud radnik. Karjalan socialistižen radon Geroi.

Elostarin

Viktor Isakovič Palinskii sündui 29. redukud vodel 1933 Zabeli 1-küläs Belorussian SSRas, manradnikan kanzas. Belorus. KPSSan ühtnik.

Hänen laps'aig mäni Suren Kodiman voinan aigan, hö eliba germanialaižil vihanikoil okkupiruitad sijal (1941—1944). Tat Isaak Ustinovič Polinskii vodel 1944 koli frontal vojudes Latvian SSRan päzutandas.

Voinan jäl'ghe Viktor radoi sijaližes kolhozas. Vodel 1949 hän lopi traktoran vedäjan kursid Verhnedvinskan rajonan Volincoiden mašin-traktoran stancijal, jäl'ges radoi neciš organizacijas traktoran vedäjan, tegihe erazvuiččiden mašinoiden vedäjaks. Jäl'ges händast ottihe armijaha. Oli službal Edahaižes Päivnouzmas. Konz händast heittihe službalpäi varha, Viktor Isakovič läksi Irkutskan agjaha. Ezmäi hän radoi mecančapajan abunikan, jäl'ges čapoi mecad Päivnouzman Sibiriš. Konz kožmuz lopihe, hän pördihe kodimale. Sigä radoi Belorussian raudtel. Vodel 1960 heimolaine kucui händast Karalan ASSRan Mujezerskijan rajonan parččomaha.

Vodel 1960 Viktor Isakovič tuli elämaha Karalan ASSRan Mujezerskii-külähä. Hän openzihe čapmaha mecad mehanikladehiden abul, ohjanzi radjoukuid Ondozeron meckeskuses, a jäl'ges Rugozerskijan mecanelomišton Mujezerskijan meckeskusen "Karellesprom"-organizacijan radjoukud.

Ezmäi radoi mecančapajan, jäl'ges — Rugozerskijan mecanelomišton Mujezerskijan meckeskusen "Karellesprom"-organizacijan Ondozeron meckeskusen radjoukun ohjandajan. Möhemba kanzan süiden taguiči tuli elämaha rajonan keskusehe, Mujezerskii-külähä, kus ohjanzi sen-žo mecanelomišton Mujezerskijan meckeskusen radjoukud. Radon satusiš tehtes seičemevottušt planad (1959—1965) händast pauklahjoitihe Radon Rusttan flagan ordenal, a organizacijan satusiš (1966—1970) — Leninan ordenal.

V. I. Palinskii tehtes i kävutades uzid tehnologijoid tariči tehta mecančapajiden voibištelendad, kus arvostadas tehnižen processan heredoitust parččomiš. Sikš ku hän tegi uzid tehnologijoid i radon mahtoid, hänen radjouk äi kerdoid vägesti socialistižes voibištelendas valdkundan da man mecančapajiden keskes.

Vodel 1971 Viktor Isakovič Palinskijan radjouk pani varha i kormazi ezmäižes voz'nelländeses 6100 м3 puid.

Vodel 1973 hän tariči tehta suretud mecančapajiden radjoukuid. Sil-žo vodel Palinskijan suretud radjouk pani varha enamba 41 300 kubometrad, a tulijal vodel — 50 000 kubometrad pud. Sigä, kus radoi nece radjouk, tehtihe škol, kus voi sada mahtištod.

Sovetskijan Sojuzan Ülembaižen nevondišton käskön mödhe voden 1974 vilukun 8. päiväspäi korktoiš satusiš radnorman tegemižes da üläčendas Polinskijale anttihe Socialistižen radon Gerojan arvnimi, Leninan orden da kuldaine "Sirp da pal'l'"-medal'.

V. I. Palinskijad valitihe rajonan Nevondišton deputataks da KPSSan ühtnikaks.

Om pandud maha Mujezerskii-küläs.

Mušt

• V. I. Polinsijan benzinpil kaičese Karjalan rahvahaližes muzejas;
• Gerojan nimi pandihe Karjalan ASSRan arvostusen kirjaha.

Homaičendad

Literatur

• Карелия (энциклопедия, том 2). — Петрозаводск. — 340 с.
• Николай Сабуров. Всегда в развитии. Кареллеспрому — 40 лет. — Петрозаводск: «Скандинавия», 2005. — 128 с.
• Календарь знаменательных и памятных дат Муезерского района, 2008. — Муезерский, 2007. — 13 с.