Kižin pagastan aid
| Melentartuisija | |
| Kižin pagastan aid | |
|---|---|
 | |
| 62°04′02″ с. ш. 35°13′26″ в. д.GЯO | |
| Valdkund | |
| Sija | Kiži[d] |
| Arhitektor | Opolovnikov Aleksandr Viktorovič[d] |
| Status |
 Venäman rahvahiden kul'turjäl'gestusen objekt federaližel znamoičendal. Рег. № 101510213290005 (ЕГРОКН). Objekt № 1010021058 (БД Викигида) |
 |
|
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |
Kižin pagastan aid (ven.: Огра́да Ки́жского пого́ста) om Venäman Pohjoižen voz'sadan XVIII pagastoiden jogapäiväližen aidan maket, mitte om tehtud A. V. Opolovnikovan projektan mödhe vodel 1959. Nece om Kižin pagastan voz'sadan XVIII todesižen aidan udištuz. Mülüb JUNESKOn Mail'man kul'turjäl'gestusen objektan "Kižin pagast"-arhitekturkompleksan joukuhu. Om Venäman kul'turjäl'gestusen federaližen znamoičendad objekt[1].
Tedod
Aid, miččen piduz' om läz 300 m, om Kižin pagastan molembiš jumalantertiš da kelčuhunduses ümbri. Nece om vertikaližen seinän vuitte parzišpäi tehtud sauvotuz kaks'poliženke katusenke, mitte om sijatud kivialandusele. Sauvotuz om jagadud pr'asloile koumečogaižiden räžiden abul. Parded, miččed lähttas irdpolhe, oma ühtenzoitud "käpšhu", a südäinčogad om čaptud "obloho". Katuz om tehtud strepiloil pitkähkoil haškuil, miččed om sijatud räžile. Katuz om tehtud oiktas čaptud dorožennijas t’osuspäi (laudoišpäi), miččel om kaks' pitkähkod jonod veden joksendan täht. Ülembaine laudoiden ühtenzoituz om kattud knäz’pardel[2].
Aidas om koume tulendverajad: päivlaskmaine — pätulendverai, völ pohjoine da päivnouzman verajad.
Päivlaskman aidan poles läz Pokrovan jumalanpertid om pagastan pätulendverai. Se om tehtud kaks'poližiš verajišpäi pol'cirkuližen üläpolenke da aidverajanke, miččed om pandud surile paccoile. Verajan bokiš oma oigedčogaižed vižseinäižed tohuz'laukad, miččed om čaptud "käpšuhu" da vesttud irdpolespäi (südäimes seinäd oma vestatomad). Joga laukan päocseinäl om ikun. Iknoil oma ikunlaudad, miččed avaidasoiš alahaks. Kaks'poline katuz tulendverajiden da laukoiden päl om ühtnine, se om korktemb aidan päpalad, om kattud t'osal keihan-vuiččiden lopagjoidenke da om ramkitud siledoil laudoil čomitusenke.Aidan irdpolespäi tohuz'laukoiden vast om laudasine lava. Sen päl oma katusen agjad, miččed pidäsoiš ülembaižil parzil. Tulendsauvotusen korktuz' om 2,25 m. Piduz' om 14 m[2]. Pätulendverajiden prototipaks kävutadihe Pudožan rajonan Il'l'an Vodlojärven pagastan aidan[3].
Pohjoižen da päivnouzman tulendsijas oma aidverajad. Molembad aidverajad om ramkitud aidan parz'sauvotusil. Seinän ülembaižil parzil oma aidverajiden ladvad: pohjoine om nel'l'poližen šatran vuitte ristanke; päivnouzman aidverajan ülähän om kattud t'osal kaks'poline katuz. Aidverajad om čomarešotkoiden-vuiččed[2]. Kižin pagastan aidverajad oma kuti Arhangel'skan agjan Počezeran pagastan aidan tulendverajad (nügüd' niid ei ole)[3].
Koumen tulendverajiden ližaks aidas om tehtud čuhunduz. Se om tehtud kaiken pidemban päivlaskman aidan palas, sen öbokčogas da ližadab kaikele sauvotusele kogomuznamoičendad. Sen prototipan om Arhangel'skan agjan Oševenan pagastan aidan čuhunduz[3]. Nece om nellik-vuitte parz'savotuz, mitte alembaižes palas om čaptud "obloho", a ülembaižes — "käpshu", da miččel üläpalas om poval. Čuhundusen päl om nel'l'poline strepilkatuz, mitte om kattud "rusttal" t'osal da čomitadud keihal[2].
Hot' oficialižiš lähtkiš aid lugese kut enččen aidan udištamine[4], iče Opolovnikov lugi, miše[5]:
Ani mugošt aidad Kižin pagastan ümbri ei olend, no mugošt tipad voi olda.
Istorii
Mitte oli enččen pagastan aid ozutab R. Zotovav "Kižin pagastan kuva Änižen päivlaskman sal'men polespäi"-grav'ur, mitte om tehtud vodel 1785, Nikolai Ozereckovskan matkan kuvitusen täht Änižen mödhe. Voz'sadan XVIII azjbumagoiden mödhe om sel'ged, miše aid oli puine da alanduseta. No voz'sadan XIX augotišeks puine aid oli vajehtadud kivisižeks (om tehtud suriš kivišpäi) kirpičverajidenke da sel ei olend puhišt ližasauvotust[7].
.jpg)
Voz'sadan XIX kivisižes aidas om tedab, miše se oli 2⅛ aršinad (läz 1,5 m) korktudel da pagastan nelläs polespäi ses oliba tulendverajad. Johtutase tohuz'lauk[7].
Vodel 1901 Ser'odka-külän maradnikan Mihail Afanasjevan rahoile jumalanpertin aidaha oliba pandud uded raudaižed verajad. Völ om tetab, miše voz'sadan XX augotižeks aidanno oli varjoičuzkoda varjoičijoiden täht. Sovetskijal aigal, edel voinad, Kižin lauk kävutoiti varjoičuzkodan erazvuiččiden tavaroiden kaičendan täht[7].
Vodeks 1945 kaičihesoiš vaiše erased aidan palad, jäiba metallverajad da aidverajad. Konz pagastan taho tegihe kaičuztahoks[8], Kižin arhitekturkogomusen kaičendan täht pidi kaiken pagastan aidastada ogakahal vanumel[7].
Vodel 1956 varjoičuzkoda oli lujas hubiš oloiš, sanuttihe, miše aidan kirpičun tulendverajil fabrikal tehtud raudaižen rešotkanke ei ole nimittušt arhitekturtaidehen kal'hut. Pidi udištada aidan. Tarittihe mureta varjoičuzkodan da aidan tulendverajad (voz'sadan XIX), a sen sijale sirtta verajad da aidan palan, miččed oliba ottud Il'l'an pagastalpäi, vai tehta sen kopijan. Endištamižen projektan tegi Moskvan arhitektor A.V. Opolovnikov[7].
Voden 1958 lopus pättihe udištada puižen čaptud aidan pagastan ümbri. Udištamižen ozuteseks Opolovnikov valiči Pudožan rajonan Vodlojärven Il'l'an pagastan da Arhangel'skan agjan Počozerskan pagastan. Čogačuhundusen ozuteseks oli valitud Oševenan pagastan aidan čuhunduz. Opolovnikovan projektan todenzoitti Änižtagaižed pusepiden jouk M.K. Miškinan ohjandusel da vodel 1959 aidan tegemine pagastan ümbri, paiči čuhundusen sauvondad, lopihe[7][2].
Vodel 1962 tehtihe arheologižen tedištuzecindon, miše löuta ezmäišt pagastan aidad. Tedištuzecind ei löudand puižen aidan jäl'gid. Tundijad oma mugošt mel't, miše amuižen aidan jäl'ged oma nügüd'lüäižen kiviaidan al[7].
Vodel 1996 Kižin pagastan aid sai arhitekturan muštpacaz sijaližen znamoičendad oficiališt statusad[9]. Vodel 2016 sen kaičendstatus om vajehtadud federaližehe, sen täht vodel 2017 om tehtud kirjutez Kul'turjäl'gestusen objektoiden ühthižes valdkundaližes lugetišes[1].
Nügüd'aigaižen aidan 60-voččen istorijan aigas se kuverz'-se kerdad om kohetud. Vodel 1968 om tehtud kivipanendan kohenduz. Vodel 1991 oma vajehtadud vencad da tehtud rist. Vozil 2005 da 2008 om tehtud päivnouzman aidverajan kohenduz. Kuverz'-se kerdad oli kohetud da udištadud katuz: vodel 1991, vozil 2003—2005 (pohjoine da öbokan poled), vodel 2018, vodel 2021. Tehttihe radod tohuz'laukoiš: 1996 voz' — uden verajan panend, 2000 voz' — laukoiden kävutamine nügüd'läižiden oloiden täht, vozil 2004—2005 oli katusen kohenduz[4].
Stroican jumalanpertin alandused
Vodel 1980 arheologižen tedištuzecindan aigan om löutud, miše nügüd'läižen pagastan aidan pala longibokan palas om sijatud alandusele, mitte ei mülü ni nügüdläižen, ni amuižen aidan sauvotushe. Sen pagastan aidan sijas om taho, mittušt ei voi olda seinan arhitekturan mödhe, no mitte toštab löutud alandusen kuvad. Löutud alandusen jändused kožudas tipižen jumalanpertin planale, a taho mitte lähteb edehe jumalanpertin altar'tahole. Karjalan kodiröunan muzejan radnik L.I. Kapusta tedišti, miše nece om voz'sadan XVIII lopun kivisižen Stroican jumalanpertin alanduz. Alanduz oli pandud vodehesai 1786, а kirpičseinäd oliba letud vaiše iknoihesai. Vaiše nece sauvotuz ei olend loptud. Muga, sidä aigan modan mödhe sauvoda kivijumalanpertid puižiden sijal, Kižin arhitekturine kogomuz kaiči puižen arhitekturan aigan taidehstilin. Löutud alandusen muzejefikacijad ei tehtud sikš, ku sen täht pidi avaita da mureta pagastan londuzkuvad[7].
Galerei
Kižin pagastan tulendverajad (2017)
Vodlojärven Il'l'an pagastan tulendverajad (2007)
Kižin pagastan pohjoine aidverai (2021)
Aidverai Počezeran pagastan aidas (1946)
Kižin pagastan päivlaskman polen aidverai (2016)
Čuhunduz Kižin pagastan aidas (2013)
Čuhunduz Oševenan pagastan aidas (voz'sadan XX augotiž)
Rusttal mujul om ozutadud Kižin pagastan aidan pala, mitte sijadase Stroican jumalanpertin alandusiden päl
Homaičendad
- ↑ 1 2 Приказ Министерства культуры Российской Федерации № 1305 от 04.08.2017 / Министерство культуры Российской Федерации. — Москва, 2017.
- ↑ 1 2 3 4 5 Паспорт 1010021058, 1989.
- ↑ 1 2 3 Ополовников, 1977, с. 234.
- ↑ 1 2 Каталог памятников, 2021.
- ↑ Ополовников, 1970, с. 142.
- ↑ Озерецковский Н. Я. Путешествие по озерам Ладожскому и Онежскому. — Санкт-Петербург : При Имп. Акад. наук, 1792. — С. Tab.VIII.
- ↑ 1 2 3 4 5 6 7 8 Гущина, 2011, с. 13—25.
- ↑ Постановление Совета Министров К-ФССР № 604 от 02.10.1945 "О состоянии охраны памятников архитектуры в К-ФССР".
- ↑ Постановление Председателя Правительства Республики Карелия № 626 от 08.07.1996 / Правительство Республики Карелия. — Петрозаводск, 1996.
Literatur
- Ополовников А. В. Русь деревянная: образы русского деревянного зодчества / Ополовников А. В, Островский Г. С. — Москва : Детская литература, 1970. — 200 с.
- Ополовников А. В. Русский Север. — Москва : Стройиздат, 1977. — 255 с.
- Паспорт памятника истории и культуры СССР. Музей-заповедник «Кижи». Погост Кижский. Ограда / составитель В. Г. Копнин. — Петрозаводск, 1989. — 13 с.
- Гущина В. А. Ограда Кижского погоста // Кижский вестник. — Петрозаводск : Карельский научный центр РАН, 2011. — Вып. 13. — С. 13—25. — 296 с.
- Каталог памятников. Сектор «Русские Заонежья». Ограда // Архитектурные памятники: каталог памятников деревянного зодчества острова Кижи и Кижского ожерелья. — 2021.