Gavrilov Jam

Gavrilov Jam
Флаг[d] Герб
57°18′ с. ш. 39°51′ в. д.
Valdkund	Venäma
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1545
Pind	около 11
Высота	100
Aigvö	UTC+3[d]
Eläjad
Eläjad	▼16 084 чел. (1 vilukud 2021)
Lugud
Telefonan kod	48534
Počtan indeksad	152240
Официальный сайт
Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Gavrilov Jam (ven.: Гаврилов-Ям) om Venäman lidn da lidnankund Jaroslavlin agjan suvipäivnouzmas. Se om Gavrilov Jaman rajonan administrativine keskuz.

Istorii

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1545 Varnican mez'jumalankodin (Sur' Rostov) nimikirjuteses kuti Vor (Gavrilovo)-külä (ven.: деревня Вора, Гаврилово тож). Vl 1580 mainitase Ivan Grazijan käskös kuti Gavrilovskii Jam-külä, sid' oli Gavrilov Jamskai slabad (ven.: Гаврилов-Ямская слобода). Kätihe žiloks nügüdläiženke nimenke jumalanpertin sauvondan jäl'ghe 18. voz'sadan lopus.

1870-nzil vozil sijaline Aleksei Lokalov-torgovan sädi tekstilinedheotandad žilos, i se šingotaškanzi «Jaroslavl' — Ivanovo»-tel. Panihe žilod lidnanvuiččeks vn 1922 elokus. Anttihe radnikžilole lidnan statusad vn 1938 26. päiväl tal'vkud. Vhesai 2003 pöl'vhankombinat radoi.

Gavrilov Jam šingotase mašiništonsauvomižen «Agat»-tegimel (motoblokad, palad avia- i avtotehnikan täht, kangazramaižed konstrukcijad), mujuiden tegimel i leibänedheotandal, turizmal.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Kotorosl'-jogen oiktal randal tobjimalaz (126 km pitte, Volgan oiged ližajogi), 92 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kotoroslin pen' oiged Bočevk-ližajogi (ven.: Бочевка) läbitab lidnan keskust, pen' uit om saudud sil. Matkad Jaroslavlihesai om 36 km pohjoižhe orhal, 44 km avtol vai 70 km raudtel. Lähembaine lidn om Sur' Rostov 29 km suvipäivlaskmha orhal, 45 km avtotedme vai 35 km raudtedme. Raudtesarak lopiše Gavrilov Jamas, se om Semibratovo-stancijaspäi i 20 km pitte, kävutadas vaiše vemha jüguid vspäi 2003.

Gavrilov Jam om lidnankundan üks'jäine eländpunkt.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 17 791 ristitud, rajonan kaks' koumandest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 20..21 tuhad eläjid vll 1959−1998 (21 353 rist. vl 1989). Ortodoksižen hristanuskondan ph. Mikulai-čudonsädajan jumalanpert' om saudud vl 1798, se om avaitud i udessündutamižes. Pühän Jumalanmaman sündundan jumalanpertin (1782) vaiše jändused oma olmas.

Gavrilov Jaman politehnine kolledž om professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei

• 

  Jamšikan muzei (2009)

• 

  Ph. Mikulai-čudonsädajan jumalanpert', vn 2009 nägu

• Гаврилов Ям 24102020 02.jpg

  «Agat»-tegimen tulendanno vl 2020

• 

  Lapsiden sädamižen pert'kulu (2009)

• Gavrilovyam-supermarket.jpg

  Supermarket vl 2009

Homaičendad

Irdkosketused

• Lidnankundan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (gavrilovyamgor.ru). (ven.)