Ribinsk
Ribinsk | |||||
| |||||
Valdkund | |||||
---|---|---|---|---|---|
Istorii da geografii | |||||
Tegemižen päiv |
1071 | ||||
Pind |
| ||||
Высота |
100 | ||||
Aigvö | |||||
Ekonomik | |||||
Eläjad | |||||
Eläjad |
| ||||
Lugud | |||||
Telefonan kod |
4855 | ||||
Počtan indeksad |
152900–152939 | ||||
- | |||||
| |||||
lugeda • diskussii • redaktiruida |
Ribinsk (Ribinskan rajonan administrativižeks keskuseks, ei mülü sihe.
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1071 kuti Ust'-Šeksn (Ivan III-carin kirjeižes kuti puine Kalanikoiden slabad (ven.: Рыбная слобода), varatoiti kalal carin tanast. Slabad sai lidnan statusad vl 1777 nügüdläiženke nimenke. Vll 1946−1957 lidnan nimi oli Ščerbakov, vll 1984−1989 nimitihe Andropov:aks.
Ribinsk šingotase mašiništonsauvomižel (avialikutimed, gazturbinad, sidä kesken laivoiden täht, kvadrociklad i lumiavtod, tesauvondan mašinad, poligrafijan mašinad, torvveimarmatur, instrumentad), laivansauvomižel (motorvenehed, specialižed astjad, tankerad, baržad, vezisauvondan astjad), ladimensauvomižen tegimel (piguden märičimed) i elektrokabeliden 4 tegimel, gidroenergetikal (Ribinskan GES, 366 MVt), kebnal tegimištol (nahktegim i 3 mebel'fabrikad), katuzmaterialiden «Tehnonikol'»-tegimel, sömtegimištol (leib, maid, liha, olud).
Geografijan andmused
Lidn sijadase Ribinskan vezivaradim, om täuttud vll 1941−1947) sen kaikiš pohjoižembas čokkoimes, 100 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Istorine keskuz sijadase Volgan oiktal randal, Šeksn-jogen enzne lanktendan sija om sidä vaste (nüg. Ribinskan GES:an padoseinän vedhuden sija). Matkad Jaroslavlihesai om 78 km suvipäivnouzmha orhal, 85 km avtotedme vai raudtedme. Lähembaižed lidnad oma Miškin 37 km suvipäivlaskmha orhal keskusespäi vai 46 km avtotel i Tutajev 45 km suvipäivnouzmha orhal vai 49 km avtotedme.
Ribinsk om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Lidn jagoihe rajonikš vll 1939−1948 (nell' rajonad) i 1972−1989 (kaks' rajonad). Nügüd'aigan kaik om 17 mikrorajonad, žilod da lidnanlaptad Volgan oiktal randal i 4 mikrorajonad om saudud hural randal.
Eläjad
Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 200 771 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 250..254 tuhad eläjid vll 1985−1993 (254 000 rist. vl 1987). Kaik 115..130 tuhad eläjid oliba sirtud vodele 1940 edel Ribinskan vezivaradimen täutmišt, sirtihe Ribinsk-lidnha tobjimalaz, vll 1931−1941 sen ristitišt kaksitui i oli 158 550 eläjad.
Ortodoksižen hristanuskondan sauvused oma enambuses, ned oma Spasan Toižetamižen päjumalanpert' (ezmäine oli saudud vll 1649−1703, nüg. 1838−1851), Sofijan naižjumalankodi (vspäi 1860), 7 jumalanpertid i časoun'. Mugažo om vanhuskolaižiden, judaizman i protestantizman pühäpertid üksin.
Viž sportkompleksad i jäpert'kulu ratas lidnas, suks'biatlontrass om Ribinskan ümbrištos. Professionaližen opendusen aluzkundad: 3 üläopendusen aluzkundad, sidä kesken Ribinskan valdkundaline aviatehnine universitet[2] i 2 filialad (Moskv), keskopendusen 7 sijališt kolledžad i jogiškol.
Transport
Avtobusad, trolleibusad da taksid oma kundaližeks transportaks. Kaks' lendimportad oma lidnnano, no niišpäi ei ole kaikenaigaižid reisid, lähembaine passažirlendimport sijadase Jaroslavliš.
Galerei
Homaičendad
Irdkosketused
- Lidnümbrikon Duman oficialine sait (rybinsksovet.ru). (ven.)
- Lidnümbrikon Administracijan oficialine sait (rybinsk.ru). (ven.)
Ribinsk Vikiaitas |
Jaroslavlin agjan lidnad | ||
Danilov | Gavrilov Jam | Jaroslavl' | Lübim | Miškin | Pereslavl' Zalesskii | Pošehonje | Ribinsk | Sur' Rostov | Tutajev | Uglič | ||