Čusovoi

Čusovoi
Čusovoi
Флаг[d]	Герб
	58°17′00″ с. ш. 57°49′00″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1878
Pind	95;
Высота	170
Aigvö	UTC+5:00[d]
Eläjad
Eläjad	▲45 471 чел. (2021);
Lugud
Telefonan kod	34256
Počtan indeksad	618204
	Официальный сайт
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Čusovai-jogen istorijan etnografine puišt

Čusovoi (ven.: Чусово́й, perm. komi: Чусва кар) om Venäman lidn Permin randan päivnouzmas. Se om Čusovoin lidnümbrikon (edel 2019. vot — rajonan) administrativine keskuz.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1878 kuti raudan metallurgijan tegim da žilo senno, nimitihe jogen mödhe. Čusovoi-žilo sai lidnan statusad vn 1933 20. päiväl kezakud. 1940-nzil vozil Ponišan (ven.: Поныш, Čusovajan hura ližajogi) radlagerin arestantad otiba tobjad palad lidnan da sen ümbrišton ristitištos. Pertišt Čusovai-jogen hural randal zavodiše avtotesildan vaumičendan jäl'ghe vl 1964.

Čusovoi šingotase teraraudan, kaugedraudan da ferroühthesuladusiden metallurgižel tehmižel, pästtas avtovanundad, kaikenvuiččid resoroid i vanadijan ühtnendoid, mugažo mecan ümbriradmižen (mebel') i sömtegimišton (leibkombinat, maidtegim) edheotandad ratas lidnas.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Čusovajanjogen randoil süväs alangištos, 170 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, oiged randpol' om ümbärtud mägil. «Perm' — Alatagil»-avtote i raudte läbitadas Čusovoid. Matkad Permihesai om 97 km päivlaskmha orhal vai 135 km avtotedme. Lähembaine lidn om Lis'v 22 km suvhe orhal vai avtol.

Kaik om kaks' sildad avtoteil i koume raudtesildad lidnas.

Lidnanvuitte Lämino-žilo (4 471 rist. vl 2017), Koškovo-külä (13 rist. vl 2010) i Kazarm 120 km-žilo kaikenaigaižeta ristitištota mülüihe lidnankundha Čusovoin ližaks edel 2019. vot. Lidnankundan pind oli 135,64 km².

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 46 375 ristitud, lidnankundan — 51 346 ristitud, rajonan (nüg. lidnümbrik) seičeme kümnendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 63 tuhad eläjid vll 1962−1967. Vl 2017 kaik 45 291 ristitud elihe lidnas i 49 778 ristitud kaikes lidnankundas.

Ortodoksižen hristanuskondan kahesa pühäpertid^[2] oma olmas lidnas, niišpäi nell' jumalanpertid oma avaitud: ph. Mikulai-čudonsädajan, Pühän Jumalanmaman Sündundan, Jumalanmaman Katken, Spasan Toižetamižen. Mugažo kaks' jumalanpertid i kaks' časounäd kaičesoiš Čusovai-jogen istorijan etnografižes puištos. Islaman pühäpert' om avaitud.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Čusovoin industrialine tehnikum^[3] i Uralan medicinižen kolledžan (Gubah) filial.

Lidnan jäl'gmäine pämez' oli Vadim Tacii vn 2016 elokuspäi.

Galerei

Chusovoi Cityhall.jpg

Lidnümbrikon administracijan sauvuz (2020)
Church of the Protection of the Theotokos (Chusovoi)-3.jpg

Jumalanmaman Katken pühäpert', nägu vn 2020 semendkus
Mosque in Chusovoi.jpg

Islaman pühäpert', vn 2020 nägu
Čusovoin metallurgine tegim vl 2011
World War II memorial in Chusovoi-2.jpg

Kul'turkeskuz i sodamemorial (2020)

Homaičendad

Irdkosketused

	Permin randan lidnad
	Aleksandrovsk \| Berezniki \| Čaikovskii \| Čerdin' \| Černušk \| Čormoz \| Čusovoi \| Dobränk \| Gornozavodsk \| Gremäčinsk \| Gubah \| Kizel \| Krasnokamsk \| Krasnovišersk \| Kudimkar \| Kungur \| Lis'v \| Nitv \| Očor \| Ohansk \| Os \| Perm' \| Solikamsk \| Usol'je \| Vereščagino

[_15bd2465f028e4c3-1] ttps://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/tab-5_VPN-2020.xlsx

[2] Čusovoin pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[3] Čusovoin industrialižen tehnikuman sait (chusteh.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]