Čalnan Naberežnijad

Čalnan Naberežnijad
Čalnan Naberežnijad
	Lua-petuz: expandTemplate: template "lang-tt-cyrl" does not exist.
Флаг[d]	Герб[d]
	55°42′00″ с. ш. 52°20′00″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Глава	Nail Magdejev[d]
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1626
Pind	171;
Высота	100
Aigvö	UTC+3[d]
Eläjad
Eläjad	▲548 221 чел. (2025);
Lugud
Telefonan kod	8552
Počtan indeksad	423800–423899
	Официальный сайт(ven.)
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Fail:Районы Набережных Челнов.png

Jarčallin administrativižed rajonad:
Avtotegimen rajon Keskuzrajon Komsomolan rajon

Jarčalli (tot.: Яр Чаллы / Yar Çallı vai muite Чаллы / Çallı, ven.: На́бережные Челны́, vozil 1982−1988 — Brežnev), mugažo Čalnad vai Čalnan Randirdad, om Venäman lidn da lidnümbrik Tatarstanan Tazovaldkundan pohjoižpäivnouzmas. Se om tazovaldkundan kahtenz' surtte lidn, mülüb Alakaman lidnaglomeracijha (1,1 mln rist.), om konurbacijas Nižnekamskanke, mugažo Tukain rajonan administrativižeks keskuseks (ei mülü sihe).

Istorii

Nügüd'aigaižen eländpunktan aluz om pandud 17. voz'sadal kuti Berežnije Čalni-külä. Vl 1930 sidä ühtištuihe läheliženke Rusttad Čalni-külänke da anttihe lidnan statusad udenke nügüdläiženke nimenke.

Jarčallin ižandusen päsarak om avtosauvomine (KAMAZ:an da Sollers:an tegimed), andab lidnan produkcijan koume nelländest. Toižed sarakod oma sauvond, sömtegimišt (lihakombinat, maidkombinat, lindfabrik, vilugoičemižkombinat), energetine (Jarčallin LEK, Alakaman GES), cellülozbumagaine (kartonbumagkombinat).

Geografijan andmused

Lidn sijadase Kamanjogen hural randal (Alakaman vezivaradim), 100 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Kazanihesai om 237 km päivlaskmha avtotedme.

Jarčalli om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Lidn jagase koumeks administrativižeks rajonaks: Avtotegimen, Komsomolan da Keskuzrajon.

Eläjad

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 513 193 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 531 000 eläjid vl 1995 i 533 907 eläjad vl 2019.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): totarlaižed — 47,2%, venälaižed — 44,7%, čuvašalaižed — 1,9%, ukrainalaižed — 1,3%, baškiralaižed — 1,2%, marilaižed — 0,7%, udmurtalaižed — 0,4%, mordvinalaižed — 0,4%, toižed rahvahad — 1,8%, rahvahuden ozutandata — 0,4%.

Islaman üks'toštkümne pühäpertid oma olmas lidnas. Ortodoksižen hristanuskondan 24 pühäpertid^[1] oma avaitud, ned sijadasoiš alištadud lidnan tobmudele žiloiš päpaloin: Sündun Voznesenjan päjumalanpert', 14 jumalanpertid, kahesa časounäd, mugažo vanhuskolaižiden Illä-endustajan jumalanpert'.

Kaks' sijališt universitetad i nell' üläopendusen tošt aluzkundad (institutad) ratas lidnas.

Transport

Jarčalli om sur' avtote- da raudtesol'm kahtenke stancijanke: Jarčalli-päraudtestancii i Krugloje Pole-sortiruindstancii («Kehker Pöud»). Järed jogiport om lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline Begiševo-lendimport (tot.: Бигеш Халыкара һава аланы, NBC / НЖК / UWKE, 643 tuh. passažiroid vl 2021) sijadase 28 km suvipäivlaskmha Jarčallin keskusespäi.