Pitalovo

Рувики-späi
Pitalovo
Abrene - panoramio.jpg
Герб
Герб

57°04′00″ с. ш. 27°55′00″ в. д.GЯO

Valdkund
Istorii da geografii
Высота

80

Aigvö

UTC+3:00[d]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 5263 чел. (2021)[1]
Lugud
Počtan indeksad

181410

-

Официальный сайт

lugeda  diskussii  redaktiruida

Pitalovo (latv.: Pitalova) om Pitalovon rajonan administrativine keskuz.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1863 kuti pol'stancii raudtel. Vozil 1920–1944 se rajonanke oli mülünu Suren sodan aigan lidn oli nacistižen Germanijan okkupacijan zonas (5. heinku 1941 — 22. heinku 1944).

Pitalovo šingotase valdkundaližen büdžetan aluzkundoil (Federaline muitradnikoičend), avtopaloiden edheotandal, röunanverižil varažomil, mecpilindan edheotandoil. Pitalovon lihanümbriradai kombinat[2] pästab kolbasoid. Ende maidtegim radoi mugažo.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Utroi-jogen randal (Sur'-jogen hura ližajogi), 80 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Viläk (Lätänma) 20 km lodeheze orhal vai raudtedme i Ostrov (Pskovan agj) 50 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai raudtedme.

Pitalovo om lidnankundan üks'jäine eländpunkt.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 5 826 ristitud. Kaik 5 335 ristitud elihe lidnas vl 2017, rajonan pol'. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 7 300 eläjad vl 1996.

Ortodoksižen hristanuskondan puine Mikulai-čudonsädajan jumalanpert'[3] sijadase läz raudtestancijad, se pühäpert' om saudud vll 1929–1932 kut ortodoksine Latvijan tobmuden aigan.

Ostrovan äiprofil'žen kolledžan Pitalovon filial[4] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Edeline lidnan pämez' (lidnankundan Deputatoiden Nevondkundan ezimez') om Vera Sivaja (2013−2018). Lidnankundan Administracijan pämez' om Irina Meščeräk vn 2020 redukuspäi. Edeline lidnan Administracijan pämez' om Galina Merenkova (kül'mku 2015 — reduku 2020).

Galerei

Homaičendad

Irdkosketused



Pskovan agjan lidnad
Dno | Gdov | Nevel' | Novoržev | Novosokol'niki | Opočk | Ostrov | Petseri | Pitalovo | Porhov | Pskov | Pustošk | Sebež | Velikije Luki