Uvarovo

Uvarovo
Uvarovo
Флаг	Герб[d]
	51°59′00″ с. ш. 42°16′00″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1699
Pind	23;
Высота	140
Aigvö	UTC+3[d]
Eläjad
Eläjad	▲23 584 чел. (2021);
Lugud
Telefonan kod	47558
Počtan indeksad	393460–393464
	Официальный сайт
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Uvarovo (ven.: Ува́рово) om Venäman lidn da lidnümbrik Tambovan agjan suvipäivnouzmas. Se om Uvarovon rajonan administrativižeks keskuseks, ei mülü sihe.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud kuti kaks' lähišt keskneze eländpunktad. Eziauguine oli Uvarovk-futor (ven.: хутор Уваровка) vl 1699, se-žo Krasnii Kaiv (ven. Красный Колодец), om pandud kozakištol, vspäi 1702 Uvarovo-žilo, nimitihe Uvarov-manpidajan kanzannimen mödhe. Kahtenz' eländpunkt oli Gorodišče-žilo (ven. село Городище) vspäi 1830. Šingotihe tegimišton edheotandoil, višnän kazvatandal i koumel jarmankal vodes. Vl 1893 raudte mäni žiloidenno. Ühtištuihe niid 20. voz'sadan augotišes i kändihe Uvarovo-žiloks. Oli lidnanvuiččeks žiloks vspäi 1960. Rikmuiktusen himine tegim radaškanzi vl 1966, i sil-žo vodel lidnanvuitte žilo sai lidnan statusad.

Uvarovo šingotase mašinansauvomižen i plastiktegesiden «Granit-M»-kompanijal^[2] (gal'vanižed mašinad da tehmižjonod, plastiktorved i armatur), sömtegimištol (sahartegim, pühävoitegim, leibtegim). Nened edheotandad radoiba ende, edel 1990-nzid vozid: järed himine tegim (enamba 5 tuhad radajid), savičtegim, argvoitegim i maploduiden kuivateztegim.

Geografijan andmused

Lidn sijadase rajonan keskuzpalan pohjoižes, Voron-jogen oiktal randal (ven.: Воро́на 454 km pitte, Donan hurapol'ne bassein), 140 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Tambovhasai om 100 km lodeheze orhal, 118 km avtotel vai 113 km raudtel. Lähembaine lidn om Žerdevk 56 km päivlaskmha orhal, 78 km avtotedme vai 272 km raudtedme. Oblovk-raudtestancii (ven.: Обловка) radab lidnan keskuzpalas «Tambov — Balašov»-keskustal vspäi 1893.

Uvarovo om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad

Vl 1897 lidnan ristitišt oli 10 tuh. eläjid, vl 1939 — 10 800 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 26 830 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 31..34 tuhad eläjid vll 1979−2001 (34 800 rist. vl 1992).

Ortodoksižen hristanuskondan Hristan Raštvoiden päjumalanpert'^[3] (1840) om avaitud lidnas.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Uvarovon himiž-tehnologine kolledž^[4] i Tambovan agjan bazižen medkolledžan filial.

Homaičendad

Irdkosketused

Uvarovon lidnümbrikon tobmuden aluzkundoiden sait (g58.tmbreg.ru). (ven.)

	Tambovan agjan lidnad
	Kirsanov \| Kotovsk \| Mičurinsk \| Moršansk \| Rasskazovo \| Žerdevk \| Tambov \| Uvarovo

[_9d682b5c715b6f75-1] ttps://web.archive.org/web/20140222141452/http://tmb.gks.ru/wps/wcm/connect/rosstat_ts/tmb/resources/03d74e0042b5593d85fa85c9cadae528/rg_2013.pdf

[2] «Granit-M»-kompanijan sait (granit-m.ru). (ven.)

[3] Uvarovon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[4] Uvarovon himiž-tehnologižen kolledžan sait (uvarovohk.68edu.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]

[4]