Izmit
| Izmit | |
|---|---|
| turk.: İzmit | |
 | |
| 40°46′19″ с. ш. 29°56′59″ в. д.GЯO | |
| Valdkund | |
| Istorii da geografii | |
| Высота | 100 ± 1 |
| Aigvö | UTC+2:00[d] da UTC+3[d] |
| Eläjad | |
| Eläjad |
|
| Lugud | |
| Telefonan kod | 262 |
| Počtan indeksad | 41000 |
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | 41 |
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |
Izmit (turk.: İzmit) om lidn Turkanman lodehes. Se om Kodžaelin agjan administrativine keskuz.
Istorii
Kaikenaigaižen eländpunktan ezmäižed todištused datiruišoiš 12. voz'sadal EME. Sil aigal territorii oli frigijalaižiden valdas. Möhemba sirdnikad grekižes Megar-lidnaspäi (Megara) sauvoiba Astakos-portlidnut, sijazihe nügüdläižes Bašiksele-rajonas. Frakijan Lisimah-car' mureni lidnut, i letihe Nikomedii-lidnad (grek.: Νικομήδεια) sen sijas. Vll 91−94 EME oli alištunu Riman tobmudele, mülüi Rimalaižhe imperijha. Vl 284 Diokletian-imperator kändi Nikomedijad ühteks pälidnoišpäi (imperijan nellänz' surtte), se jäi znamoičendanke pälidnan sirdandan jäl'ghe Konstantinopolihe.
Vspäi 1337 lidn om turkine kaikenaigašti, nimitusen turkan toižendanke. Ižandusen i transportteiden znamasine keskuz.
Izmit šingotase meriportoil, avtosauvomižel i avtopaloiden tehmižel, kivivoinümbriradmižel, alüminijan i bumagan pästandal, sömtegimištol.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Mramorižen meren Izmitan lahten päivnouzmaižel randal, kukhil 200 metrhasai kortte, 100 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om korktoid mägid läz lidnad. Lujad manrehkaidused oleldas, jäl'gmäine znamasine oli vn 1999 elokus. Matkad Stambulhasai om 85 km päivlaskmha, Ankar-pälidnhasai om 320 km päivnouzmha avtotedme.
Vn 2011 Turkanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 300 611 ristitud. Läz 650 tuhad eläjid om ezilidnoidenke.
Homaičendad
Irdkosketused
| Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |