Izmit

Izmit
turk.: İzmit
40°46′19″ с. ш. 29°56′59″ в. д.
Valdkund	Turkanma
Istorii da geografii
Высота	100 ± 1
Aigvö	UTC+2:00[d] и UTC+3:00[d]
Ekonomik
Eläjad
Eläjad	363 416 чел. (2018)
Lugud
Telefonan kod	262
Počtan indeksad	41000
Avtomašinoiden nomeroiden kod	41
-
lugeda • diskussii • redaktiruida

Izmit (Kodžaelin agjan administrativine keskuz.

Istorii

Kaikenaigaižen eländpunktan ezmäižed todištused datiruišoiš 12. voz'sadal EME. Sil aigal territorii oli frigijalaižiden valdas. Möhemba sirdnikad grekižes Megar-lidnaspäi (Megara) sauvoiba Astakos-portlidnut, sijazihe nügüdläižes Bašiksele-rajonas. Frakijan Lisimah-car' mureni lidnut, i letihe Nikomedii-lidnad (Diokletian-imperator kändi Nikomedijad ühteks pälidnoišpäi (imperijan nellänz' surtte), se jäi znamoičendanke pälidnan sirdandan jäl'ghe Konstantinopolihe.

Vspäi 1337 lidn om turkine kaikenaigašti, nimitusen turkan toižendanke. Ižandusen i transportteiden znamasine keskuz.

Izmit šingotase meriportoil, avtosauvomižel i avtopaloiden tehmižel, kivivoinümbriradmižel, alüminijan i bumagan pästandal, sömtegimištol.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Mramorižen meren Izmitan lahten päivnouzmaižel randal, kukhil 200 metrhasai kortte, 100 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om korktoid mägid läz lidnad. Lujad manrehkaidused oleldas, jäl'gmäine znamasine oli vn 1999 elokus. Matkad Stambulhasai om 85 km päivlaskmha, Ankar-pälidnhasai om 320 km päivnouzmha avtotedme.

Vn 2011 Turkanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 300 611 ristitud. Läz 650 tuhad eläjid om ezilidnoidenke.

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (izmit.bel.tr). (turk.)

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.