Vinnipeg
| Vinnipeg | |
| Istorii da geografii | |
|---|---|
| Ekonomik | |
| Eläjad | |
| Lugud | |
| - | |
Vinnipeg (Manitob-provincijan administrativine keskuz.
Istorii
Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud šotlandijalaižil vl 1812 kuti žilo Rusttanno jogenno, vai Red-riveranno. Vspäi 1870 Manitob kändihe Kanadan konfederacijan palaks. Vinnipeg sai oficiališt lidnan statusad vl 1873, sil aigal lugetihe 1860 eläjad. Lidnan nimi libub Vinnipeg-järvespäi 65 km pohjoižhe, Win nipee znamoičeb «reduvezi» kri-indejalaižiden kelel. Vl 1885 raudte läbiti lidnad, vn 1886 kezakus ezmäine jonuz tuli Monreališpäi. Raudten znamoičend poleni Panaman kanalan avaidusen jäl'ghe vl 1914. Vl 1972 ühtištuihe 13 lidnad i žilod ühteks lidnaks.
Vinnipeg šingotase provincijan aluzkundoil (Province of Manitoba, University of Manitoba, City of Winnipeg, Manitoba Hydro, Manitoba Liquor & Lotteries Corporation), torguindal, toižil valdkundaližil holitišil (tervhudenkaičend i socialine abu), transportteiden sol'meks. Läz kaikiden Kanadan rahuziden pästand tegese neciš lidnas, mugažo pästtas severziden-se kümnikoid valdkundoiden rahuzid. Lidnan kogosüdäiprodukt oli $43,3 mlrd vl 2018.
Geografijan andmused
Lidn sijadase provincijan suves, Assiniboin-jogen lanktendanno huralpäi Red Riverha (Vinnipeg-järven ližajogi), 239 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Tahond alištub sur'vezile (luja oli vl 1950). Matkad AÜV:oiden röunhasai om 100 km suvhe.
Klimat om terav kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +2,4 C°, kezakun-elokun +17..+20 C°, tal'vkun-uhokun −13..−16 C°. Ekstremumad oma −45 C° i +40,6 C°. Paneb sadegid 505 mm vodes, enamba kezakus-elokus (77..90 mm kus), vähemba kül'mkus-keväz'kus (14..25 mm kus), sidä kesken paneb lunt 114 sm tal'ves katken nägul.
Eläjad
Kaik 90 153 ristitud elihe lidnas vl 1906. Vl 2011 lidnan eläjiden lugu oli 663 617 ristitud, heišpäi 15,4 % oma ukrainan augotižlibundan. Vl 2021 kaik 834 678 ristituid elihe lidnaglomeracijas 5285,46 km² pindal (kahesanz' surtte valdkundas), provincijan eläjiden koume videndest.
Transport
Avtobusan läz sadad maršrutad Winnipeg Transit-organizacijan ohjandusen al, taksid i velosipedad oma kundaližeks transportaks lidnas.
Rahvahidenkeskeine civiline Vinnipeg-lendimport (YWG / CYWG, 4,4 mln passažiroid vl 2019) sijaližen Džeims Armstrong Ričardson-biznesmenan nimed sijadase lidnan lodehes. Tehtas reisid Kanadan järedoihe lidnoihe i Nunavut-territorijha, AÜV:oiden erasihe-se lidnoihe, om sezonreisid Meksikan i Kariban meren lebutahoiže.
Irdkosketused
- Lidnan oficialine sait (winnipeg.ca). (angl.) (fr.)
 |
Vinnipeg Vikiaitas |
| Kanadan provincijad da territorijad i niiden administrativižed keskused | |||
| Provincijad | Al'bert (Britanine Kolumbii (Viktorii) | Eduard-princan Sar' (Šarlottaun) | Kvebek (Kvebek-lidn) | Manitob (Vinnipeg) | Nju Bransujik (Frederikton) | Saskačevan (Redžain) | Njufaundlend da Labrador (Sent Džons) | Ontario (Uz' Šotlandii (Galifaks) | ||
| Territorijad | Jukon (Lodehližed territorijad (Jellounaif) | Nunavut (Ikaluit) | ||