Sklodovskaja-Küri Marija
| Sklodovskaja-Küri Marija | |
|---|---|
| franc.: Marie Curie pol'š.: Maria Skłodowska-Curie | |
.jpg) Marija Küri vl 1911 | |
| Nimi: | pol'š.: Marya Salomea Skłodowska[8] |
| Sündundpäiv | 7. kül'mkud 1867[1][2][…] |
| Sündundsija: | |
| Kolendpäiv: | 4. heinkud 1934[3][2][…] (66 лет) |
| Kolendsija: | |
| Valdkund | |
| Professijad: | fizikanmez', himik, õppejõud |
| Tat | Władysław Skłodowski[d] |
| Супруг | Pierre Curie[d][5] |
| Lapsed | Irène Joliot-Curie[d][5] da Ève Curie[d][5] |
| Pauklahjad da premijad |
Auleegioni orden[d]   Nobeli keemiaauhind[d] (1911) Nobeli füüsikaauhind[d] (1903) Willard Gibbs Award[d] (1921) honorary doctor of the Jagiellonian University of Krakow[d] John Scott Medal[d] (1921) Elliott Cresson Medal[d] (1909) Davy Medal[d] (1903) Matteucci medal[d] (1904) Actonian Prize[d] (1907) Albert Medal[d] (1910) prix Gegner[d] (1898) Benjamin Franklini medal[d] (1921) |
| Allekirjutuz |
 |
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
Marija Sklodovskaja-Küri (franc.: Marie Curie, pol'š.: Maria Skłodowska-Curie, sündundaspäi Marija Salomeja Sklodovskaja, pol'š.: Maria Salomea Skłodowska; sünd. 7. kül'mku 1867, Varšav, Pol'šanman kunigahuz-jenaralgubernatorkund, Venäman imperii — kol. 4. heinku 1934, Sansell'moz-sanatorii, Passi-kommun Francijan Al'piš) oli francine fizikantedomez' da himik pol'šan augotižlibundanke. Pani radiohimii-tedon alust.
Radioaktivižuz-tärtusen tegii da tedoidai. Sai Nobelän premijad fizikas (1903) i himijas (1911), ezmäine sanu premijad naine i üks'jäine sanu sidä kahtišti.
Tedonaine avaiži radioaktivižust ühtes ičeze Pjer Küri-mužikanke i Anri Bekkerelinke. Sklodovskaja-Küri avaiži mužikanke mugažo radii- i polonii-elementoid.
Biografii
Marija Sklodovskaja oli sündnu Varšavha mez'gimnazijan Vladislav Sklodovskii-direktoran, matematikan i fizikan opendajan (1832−1902) kanzha. Bronislava Boguskaja-mam ohjanzi Varšavan školal neičukaižiden täht edel Marijan sündundad. Tat oli Piterin universitetan pästnikan i valatoiti Marijan šingotest lujas. Kaks' sizart i vell' oliba Marijal, openuiba gimnazijas hüvin.
Marijal ei olend voimusid sada üläopendust Varšavan universitetas, ottihe openumha siš mehid vaiše. Radoi guvernantal i eli gollüdes, no jätksi sada tedoid iče kirjoišpäi. Sirdi Parižha, openui Sorbonnas vll 1891−1893. Sai grantad terasen magnitičendoiden tedoidusen täht i säti tundmust ičeze Pjer Küri-mužikanke.
Ezmäižen mail'man sodan aigan Marija abuti opeta ristituid kävutamha röntgenapparatoid pöudläžundkodiš.
Homaičendad
- ↑ 1 2 Большая советская энциклопедия (рус.): [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохоров — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ 1 2 3 Кругосвет (рус.) — 2000.
- ↑ 1 2 Склодовская-Кюри Мария // Большая советская энциклопедия (рус.): [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохоров — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ http://www.nndb.com/event/068/000086807/
- ↑ 1 2 3 4 Katalog der Deutschen Nationalbibliothek (нем.)
- ↑ http://www.nytimes.com/1995/04/21/world/marie-curie-enshrined-in-pantheon.html
- ↑ http://www.nytimes.com/2010/12/22/books/22book.html
- ↑ https://chemia.ug.edu.pl/sites/default/files/_nodes/strona-chemia/16702/files/fmr-mscurie.pdf
- ↑ Encyclopædia Britannica (англ.)