Himii
Himii om tarkoiged tedo substancijoiš, niiden ičendoiš, sauvoses, toižetamižes himižiden reakcijoiden tagut i käskusiš, kudambiden mödhe nened reakcijad tegesoiš.
Londusentedon pala, om äi kosketusid fizine himii, geohimii, molekuloiden da ioniden toižetamižes, eile atomoiden.
Tedon šingotesen istorii
Himijan mahtused šingotihe ristitkundas amussai. Lämuden kävutand, sömän i zelliden vaumičend, nahkoiden dubind oliba istorijanedeližiš kundoiš völ. Möhemba käziradajiden mahtused otaškanzihe toižid himižid processoid metallurgijas, padoiden i stöklan tehmižes. Himine tedo putui evropalaižile arabalaižišpäi tobjimalaz heiden tulendan Ispanijan territorijha jäl'ghe vl 711, i nimitihe tedod «alhimijaks» pit'kan aigan araban virkandan mödhe.
Alhimikad napriba sada Georgii Agrikola i Teofrast Bombast Paracel's.
Vll 1740−1790 Lavuazje i Prust formulirui mülündan kaikenaigaižusen käskust. Vl 1808 Gei-Lüssak avaiži mülün korreläcijan käskust (Avogadron käskuz). Dal'ton todesti atomveduz i himine element (ühtejiččiden atomoiden ühtmuz).
Himijan jagused
Jagadas himijad anorganižeks i organižeks tedoitud substancijoiden mödhe.
Analitine himii tedoidab substancijoid samha el'gendust niiden himižes mülündas i strukturas. Sen disciplinan ramuziš sätas himižen analizan eksperimentaližid metodoid.
Kacu mugažo
Homaičendad
 |
Himii Vikiaitas |
| Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |