Organine himii
Organine himii om himijan jaguz, tedoidab hil'nikan ühtnendoiden strukturad, ičendoid da sintezan metodoid toižidenke himižidenke elementoidenke, mülütadas niid organizihe ühtnendoihe.
Terminan eziauguine znamoičend el'genzi hil'nikan ühtnendoiden tedoidust kazmusiden da živatoiden augotižlibundanke vaiše. Sen tagut hil'nikan ühtnendoiden rivi ei mülü organižihe (oz., hil'nikan monooksid, hil'nikan dioksid, cianvezinik, rikhil'nik, metalloiden karbonilad), kaceltas niid anorganižikš ühtnendoikš. Hil'vezinikad oma organižiden ühtnendoiden strukturan ezikuvad.
Hil'nik sädab kaikiš surembad ühtnendoiden lugumärad muga nimitadud organogenad-elementoidenke: H, N, O, S, P. Hil'nikan mahtuz ühtenzoittas elementoiden enambusenke i säta molekuloid erazvuiččenke mülündanke da sauvondanke vedab organižiden ühtnendoiden erazvuiččendale. Vn 1999 semendkus tetihe 25 mln himižid ühtnendoid, niiden keskes 12 mln oliba organižed. Se lugu ližadui teravas, i vn 2018 sulakule registriruihe 141 mln himižid substancijoid AÜV:oiden Himižes referativižes radnikoičendas (CAS). Organižed ühtnendad (oz., nukleotidad, londuseližed aminmuiktused, hil'vezikod) vätas pärolid eläbiden olijoiden elos.
Tedon predmet
Organižen himijan predmet mülütab nenid metoid, eksperimentaližid metodoid i teoretižid el'gendusid:
- substancijoiden erigoičend torhudespäi (kazmused, živatad, kaivatused);
- ühtnendoiden sintez i puhtastand;
- substancijoiden strukturan märhapanend;
- himižiden reakcijoiden mehanizmiden tedoiduz;
- korreläcijoiden löudmine organižiden substancijoiden strukturan i ičendoiden keskes.
Homaičendad
| Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |