P'otr Čaikovskii
| P'otr Čaikovskii | |
|---|---|
 Pötr Čaikovskii, vn 1893 portretan pala (pirdai — Nikolai Kuznecov) | |
| Sündundpäiv | 25 sulakud (7. semendkud) 1840[1][2][…] |
| Sündundsija: | |
| Kolendpäiv: | 25 redukud (6. kül'mkud) 1893[3][1][…] (53 года) |
| Kolendsija: | |
| Valdkund | |
| Professijad: | muzikankirjutai, libretist, dirigent, koreograaf, muzikan opendai, pianist, autobiograaf, muusikakriitik, muzikant, päevikupidaja, kontseptuaalkunstnik, tõlkija, õppejõud |
| Tat | Ilya Petrovich Tchaikovsky[d][6] |
| Mam | Aleksandra Tchaikovskaya[d] |
| Супруга | Antonina Miliukova[d][4] |
| Pauklahjad da premijad |
 |
| Allekirjutuz |
 |
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |
.svg){kind=small}
Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Pötr Il'jič Čaikovskii (ven.: Пётр Ильич Чайковский; sünd. 7. semendku 1840, Votkinsk, Venäman imperii — kol. 6. kül'mku 1893, Piter, Venäman imperii, om mahapandud sen Tihvinan kaumžomal) oli Venälaižen imperijan sur' muzikankirjutai, instrumentalist, dirižor da pedagog ukrainiženke augotižlibundanke.
Čaikovskii kändihe professionaližeks muzikankirjutajaks 1860−1870-nzil vozil. Hänen jäl'guz om romantizman aigan klassižen muzikan erazvuiččiš žanroiš: kümne operad, koume baletad, seičeme simfonijad (kuz' nomeruidud i «Manfred»-simfonii), 104 romansad, simfonižiden programsädusiden rivi, koncertad i instrumentaližed kameransamblid, sädused horan täht, kantatad, miniatürad da ciklad fortepjanon täht.
Muzikankirjutajan sädamine om lujas arvokaz tond mail'man muzikkul'turha.
Biografii
Tuleban aigan muzikankirjutai oli sündnu Votkinskan tegimen Il'ja Čaikovskii-pämehen (1795−1880) kanzha, mam oli Aleksandra Assier (1812−1854), hö sirdiba Uralan pautkile Piterišpäi vl 1837. Pötr oli kahtendel lapsel kudespäi neciš naimiželos (Il'ja nai kahtenden kerdan). Kazvatajad navediba muzikad, i priha sai muzikaližen opendusen alusid kodiš.
Vll 1852−1859 Pötr openui Imperatorižes oiktusentedon školas, oli pästnus sišpäi hüvidenke arvznamoidenke. Nügüd' hänel oli voimusid kävuda teatroihe i kulda muziksädusid. Ühten aigan opendusenke oti muzikurokoid kodiš. Kerdalaz oiktusentedon školan jäl'ghe Čaikovskii kändihe valdkundmeheks, tuli radnikoičemha Justicijan ministrusen departamentan I palakundha i vedi manmehiden azjoid päpaloin. Vn 1861 kezal ajeli verhižidme maidme (Päivlaskmaine Evrop) ezmäižen kerdan. Mez' radoi valdkundmeheks i ühtenaigašti tatan nevondan mödhe zavodi opeta Piterin konservatorijas vspäi 1861. Vl 1863 Pötr läksi valdkundaližes radnikoičendaspäi faktižikš i eli gollüdes, no andoi ičtaze muzikale täuzin. Lopi konservatorijad vn 1865 lopus i vspäi 1866 sirdi Moskvha, oli muzikpedagogan udes Moskvan konservatorijas vhesai 1878. Vspäi 1868 ezini muzikan arvostelijaks-ki. Joudas kirjuti muziksädusid, i vl 1879 Čaikovskii sai mail'man tetabut muzikankirjutajaks.
Homaičendad
- ↑ 1 2 Большая советская энциклопедия (рус.): [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохоров — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Encyclopædia Britannica (англ.)
- ↑ Соловьев Н. Чайковский, Петр Ильич (рус.) // Энциклопедический словарь — СПб.: Брокгауз — Ефрон, 1903. — Т. XXXVIII. — С. 373—375.
- ↑ https://www.classical-music.com/features/articles/the-desperately-sad-marriage-between-tchaikovsky-and-antonina-milyukova/
- ↑ Archivio Storico Ricordi — 1808.
- ↑ Чайковский, Илья Петрович (рус.) // Русский биографический словарь / под ред. А. А. Половцов — СПб.: 1905. — Т. 22. — С. 17—18.