Mail'man fotokuvan päiv
| Mail'man fotokuvan päiv | |
|---|---|
 Fototegii rados. Paskal' Danjan Buvre, 1879 | |
| Oficialižesti | rahvahidenkeskeine |
| Om tehtud | 2010 |
| Päiv | 19. elokud |
| Praznuičend | kaikuččen voden |
| Tradicijad | tehtas erazvuiččed ozutelused, konkursad, lekcijad |
| Om sidotud | om sidotud dagerotipijan sündumiženke, kut sündub fotokuva |
Mail'man fotokuvan päiv (ven.: Всемирный день фотографии) — jogavozne rahvahidenkeskeine praznik, mitte praznuitas 19. elokud. Nece päiv om omištadud fotokuvan taidehele da tedole, a mugažo kaiken mirun fototegijoile, kudambiden fotoradod libutaba henged, andaba tedoid da vajehtaba mirun otandand.
Istorii
19. elokud - päiv oli valitud ei muite — necil päiväl vodel 1839 oli oficialižesti ozutadud dageropitii, ezmäine avonaine fotokuviden sündumižen tehnologii, miččen tegi francialaine taidehpirdai da tegii Lui Žak Mande Dager. Francijan valdmehišt sanui hänen tegemižes, miše nece om «lahj mirule», i siš aigaspäi fotokuva tegihe avonaižeks rahvahale.[1]
No vaiše vodel 2010 avstralialaine fototegii Korske Ara tegi da sirdi idejan Mail'man fotokuvan päivän polhe, hän kucui kaiken mirun ristituid ozutada ičeze fotokuvid da homaita fotokuvan rolid meiden elos. Siš aigaspäi nece päiv tegihe tutabaks rahvahan keskes da tegihe popul'arižeks fotokuvan professionaloiden da navedijoiden keskes.[2]
Praznikan znamoičend da tegendad
Mail'man fotokuvan päiv pagižeb fotokuvan znamoičendas, ved' fotokuvan kal't voib ozutada ičeze lahjavut, jätta muštho tärktoid tedoid. Nece praznik andab ristituile erazvuiččiš mirun čogaižišpäi voimust starinoita ičeze istorijas da kul'turas fotokameran objektivan kal't.
Paiči necidä, Mail'man fotokuvan päiv tahtoib libutada henged professionaližil fototegijoil da nevedijoil, miše tehta uzid fotoradoid da eksperimentoid erazvuiččiš stiliš da tehnikoiš. Praznik mugažo johtutab fotokuviden kaičemižen znamoičendas, ved' fotokuvad paneba muštho tärktad momentad, azjtegod, miččed abutaba el'geta istorijad da kul'turad.
Tradicijad da azjtegod
Mail'man fotokuvan päiv praznuitas da tehtas erazvuiččed azjtegod kaikes mirus:
- Onlain-ozutelused da konkursad: necil päiväl tehtas äiluguižed fotokonkursad, miččihe voiba ühtneda erazvuiččed fototegijad. Parahimad radod paksus paindas socialižiš verkoiš da erazvuiččiš sijoiš, miččed om omištadud fototegijoile.
- Ozutelused da fotoprojektad: muzejad, galerejad da fotostudijad tegeba ozutelusid, kus ozutaba tetabiden fototegijoiden radoid, a mugažo uzid da perspektivižid projektoid.
- Master-klassad da lekcijad: pidetas openduzurokad, kus professionaližed fototegijad starinoičeba ičeze rados, erazvuiččiš tehnikoiš, mugoižiš kut modkuva, londuzkuva libo dokumentaline fotokuva.
- Socialižed verkod: socialižiš verkoiš kävutajad aktivižesti jagadas ičeze armhil fotokuvil #WorldPhotographyDay - hešteganke, keradaba muga professionaližiden fototegijoiden da navedijoiden suren sebran.
Fotokuvan painastuz rahvahan päle
Fotokuval om tärged rol' istorijan, kul'turižiden vajehtusiden da tedoiden sirdämižen mušthopanendas. Nece om sur' azj, miše kingitada rahvahan homaitust socialižihe, ekologižihe problemoihe da oiktusiden kaičemižen küzundoihe.
Sen ližaks, fotokuva lujas painastab taideheze, modaha da reklamaha, se abutab el'geta tahtod millionoil ristituil kaikes mirus. Konz sündui cifran fotokuva da socialižed verkod fotokuva tuli avonaižeks kaikuččen ristitun täht, se andoi mahtod millionoile ristituile tehta fotokuvid da ozutada ičeze radoid.[3]
Tetabad fototegijad
Istorijan sirttes äjad fototegijad paniba suren jäl'gen kul'turaha da taideheze. Heiden keskes oma:
- Ansel' Adams — tetab amerikalaine fototegii, kudamb om tetab ičeze must-vauktoil Amerikan Rahvahaližiden puištoiden londuzkuvil.
- Anri Kartje-Bresson — francialaine fototegii, dokumentaližen fotokuvan da Magnum Photos-fotoagenstvan üsk' tegijoišpäi.
- Prokudin-Gorskii Sergei — venälaine fototegii, kudamb tegi suren panendan fotokuvan da kinematografan kehitoitandaha. Erimujuižen fotokuvan pioner Venämal, «Venäman imperijan melentartuisijoiden kollekcijan» tegii.
Kacu mugažo
- Fototegijan päiv
- Ilja Timin - tutab vepsläine fototegii
Homaičendad
- ↑ Буринский, В.Ф. Дагерр и Ниэпс, их жизнь и открытия в связи с историей развития фотографии : биографические и популярно-научные очерки. - Санкт-Петербург, 1893.
- ↑ Всемирный день фотографии в 2024 году: история и традиции праздника. Семья.Проект КП (13 elokud 2024).
- ↑ 19 февраля 2024. Что значит фотография в жизни человека. Мультифото.