Kuzova (sarišt)
| Kuzova-sarišt | |
|---|---|
 | |
| Tedod | |
| Suremb sar' | Venän Kuzov |
| Ülembaine sija | 123,4 m |
| Eläjad | 0 mest |
| Sijaduz | |
| 64°55′53″ с. ш. 35°08′59″ в. д.GЯO | |
| Vezipind | Vauged meri |
| Ma | |
| Region | Karjala |
| Rajon | Kemin rajon |
 | |
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |
Kuzova-sarišt (ven.: Кузова́) om Vauktan meren sariden päjouk, mitte mülüb Kemin šheroiden joukuhu, Kem'-lidnaspäi päivnouzman poles, Soloveckan sarilpäi päivlaskman polhe. Sarišt mülüb Karjalan valdkundaha.
Istorii
Azjbumagoiš sared johtutadas jo voz'sadan XV keskaigal (aigemba Solovki-sar't).
Levitadud versijan mödhe "Kuzova"-nimi sündui saamen Kuz-оive-sanaspäi (ven.: «Еловые Головы»). Saamen oive-sana (pä, ladv) vastase i mägiden nimiš[1].
Sarišton sared
Sarišton 16 sariden suruz' om erazvuitte. Surembad sared, miččele tuldas turistad oma Venän Kuzov, Nemeckii Kuzov, Kuričja Niloksa, Lodeinii, Verhnii, Ol'ošin da Voronijad sared. Kaikid surembad oma Venän Kuzov da Nemeckii Kuzov. Venän Kuzov-sarišton ülembaižen tahon korktuz' om 123 metrad, Nemeckijan Kuzovan — 118 metrad.
Kacmata sihe, miše Nemeckii sar' om vähähk penemb Venän Kuzova-susedsar't, nece sar' om popul'arižemb turistoiden keskes. Sijaližed eläjad nimitiba saren Nemeckijaks sikš, ku ende sarel paksus azotihe ruotsilaižed, kudambad pagižiba toižel kelel da oliba kuti keletomad. Sarištol vaiše Nemeckijal sarel om purde reskan vedenke[2]. Pomoroiden "kividunuded nemcad" legendan mödhe, konz-se lujas amu "nemeckijad mehed" (muga pomorad nimitiba ruotsilaižid) tahtoiba lodas pühä Solovki-sarele. Meritorokaspäi nemcad peitihe pohjoižil Kuzova-saril. Saren mägiladvalpäi hö nägiba Solovetskijan monastirin vauktad seinad. Kerdan, konz "nemeckijad mehed" ištuiba sömäs ümbri nodjod, Jumal ustavzoitti vihanikoid, kändi heid kivikš. Muga "kividunuded nemcad" i nügüd' išttas saren mägiladval< a sar' sidä aigaspäi nimitase Nemeckii Kuzov[3].
Sarišt om tetab saamen kul'turan endevanhoil muštpachil. Saril oma löutud endevanhad rahvahan eländtahod, kul'tsauvotused, labirintad da seidad.
Kaičendtaho
Vodel 1991 Vauktan meren sariden arvokahiden londuzkuviden, kazvmuz- da živatmail'man kaičendan täht oli tehtud valdkundaline Kuzova-londuzkaičendtaho.
12. heinkud vodel 2012 Karjalan valdmehišt vahvištoiti uden azjbumagan Kuzova-kaičendtahos. Kaičendtahon tegemižen pätegod oma sel'genzoitta röunid, holišt londuzkaičendan märičusen kävutamižes, pätuz, miččed kaičuztahon sijad oma avaitud kävutandan täht, a miččiš kävutand om kel'tud, londuzvaroiden kävutandan aigmäričusen paremboituz, turizman kehitoituz da eläjiden aktivižen lebaidusen oloiden tegend.
Kaičendtahon territorii om rahvahidenkeskeižen znamoičendan vezi-sokahaz man pala, vezilinduiden eländtaho. Kaičendtahon suremb pala oma kal'l'od, tulda miččidennoks vedelpäi om jüged, sikš toižile sarile paksumba tuldas ei turistad, a peimecnikad, kudambad keratas kakačun höunhid. Sid' kazvaba kuz'- da pedaimecad, da völ kover koiv.
Kuzova-sarištol om registriruidud 117 linduiden da 19 živatoiden rodud. Sarištol pezadub läz 15 % kakač-lindun ühthižvenälaižen popul'acijad, oma hobedaižen kajagan, pohjoižkračkan, atlantižen čistikan, gagan sured joukud da toižed. Pezaduzaigal voib vastata orlan-belohvostad da pustel'ga-linduid, lendandan aigal beloščekaja kazarka, skopa, krečet da sapsan linduid, miččed oma mülütadud Karjalan da Venäman Rusttoihe kirjoihe.
Mecživatoiden keskes voib vastata pormoid, reboid, händikahid da hahmoid. Vedes eläba meren jäniš, vai lahtak — nece om Artikan veden kaikid suremb t'ulen', kol'čataja nerpa, voib vastata beluhan[4].
Turizm
15. keväz'kuspäi vodelpäi 2024 jogahižen rekreacionižen radon kaičendtahos pidab sättutada Karjalan kul'turjäl'gestusen objektoiden kaičendohjandusenke. Sikš, ku kaičendtahon enambišt om kal'l'od, tehuziden möto voib sadas vaiše Venän Kuzov da Nemeckii Kuzov sarile. Vodeks 2026 rekreacionine rad om lasktud vaiše erižiš sijoiš sarišton koumel sarel — Venän da Nemeckii Kuzova, Černeckii-sar'[5].
Homaičendad
- ↑ "Русская речь", Выпуски 1-3, Наука, 2001
- ↑ Ковёр из ягеля и любопытные белухи: чем интересны Кемские шхеры в Белом море. Дата обращения: 2 uhokud 2026.
- ↑ Фотографии и карта архипелага. argonavt.narod.ru. Дата обращения: 2 uhokud 2026.
- ↑ Правительство Карелии приняло новое Положение о заказнике «Кузова». Дата обращения: 20 vilukud 2026.
- ↑ Государственный природный заказник"Кузова". Дата обращения: 14 vilukud 2026.
Lähtked
- Фотографии и карта архипелага. argonavt.narod.ru. Дата обращения: 20 vilukud 2026.
- Архипелаг Кузова — Белое море. этокарелия.рф. Дата обращения: 20 vilukud 2026.