Šopen Friderik

Šopen Friderik
Šopen Friderik
	pol'š.: Fryderyk Franciszek Chopin
Nimi:	pol'š.: Fryderyk Franciszek Chopin
Sündundpäiv	22. uhokud 1810 или 1. keväz'kud 1810
Sündundsija:	Żelazowa Wola[d], Varssavi hertsogiriik[d];
Kolendpäiv:	17. redukud 1849[…] (39 лет)
Kolendsija:	Pariž, Prantsusmaa Teine Vabariik[d];
Valdkund	Francii; Venäman imperii[d]; Varssavi hertsogiriik[d]; Kongressi-Poola[d]; Prantsusmaa Teine Vabariik[d];
Professijad:	muzikankirjutai, pianist, muzikan opendai, Virtuoos, muzikant
Tat	Nicolas Chopin[d]
Mam	Tekla Justyna Chopin[d]
Allekirjutuz
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Tarbhaine lehtpol'

Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'

Friderik Šopen, täuz' nimi — Friderik Francišek Šopen (pol'š.: Fryderyk Franciszek Chopin / Szopen [ˈʂɔpɛn], franc.: Frédéric François Chopin [ʃɔpɛ̃]; sünd. 1. keväz'ku 1810, Želäzova-Volä-külä läz Varšavad, Varšavan gercogkund — kol. 17. reduku 1849, Pariž, Francii) oli pol'šanmalaine muzikankirjutai da pianist, Pol'šanman muzikankirjutandan školan alusenpanii. Vspäi 1831 eli da radoi Francijas. Klassižen muzikan kirjutai i Päivlaskmaižen Evropan muzikaližen romantizman znamasine ezitai.

Biografii

Muzikankirjutai oli sündnu külän lapsiden Nikolä Šopen-kazvatajan i hänen Tekla Justina Kšišanovskaja-akan pereheze. Tat oli järgeližes kanzaspäi, tuli elämhä Pol'šanmaha Francijaspäi norudes. Mam tezi francijan kel't, mahtoi väta fortepjanol da pajatada hüvin. Friderikan sündundan jäl'ghe sil-žo vodel Nikolä Šopen sai radsijad Varšavas. Prihaine kirjuti ezmäižen muzikaližen pjesan («Polonez») kahesavoččes igäs. Voiceh Živnii-pianist (1756−1842) openzi händast 7 vodespäi, i 12-vozne nor' Friderik mahtoi väta fortepjanol hüvin ičeze opendajan kartte. Vll 1826−1829 nor' priha openui Varšavan konservatorijas (nüg. Muzikan universitet hänen nimed) silezijalaižen Juzef El'sner-muzikankirjutajan ohjandusen al.

Vspäi 1829 Friderik Šopen ezini ičeze sädusidenke. Aigan mändes andaškanzi opendust. Tegi tundmust ičeze aigan Evropan znamasižidenke muzikankirjutajidenke: Mendel'son, Bellini, List, Berlioz, Šuman.

Sädused

Ičeze elos Šopen kirjuti vändon fortepjanol täht. Hänen sädused: 2 koncertad (1829, 1830), 3 sonatad (1828−1844), fantazii (1842), 4 balladad (1835−1842), 4 skerco (1832−1842), ekspromtad, noktürnad, etüdad, kargud (val'sad, mazurkad, polonezad), prelüdijad (ezivändod) i erazvuiččed pajod.

Kanz

Koume sizart oli Friderikal: Lüdvika-čikoi, norembad Izabella i Emilija. Vl 1836 augotai muzikankirjutai i Marija Vodzinska tegiba käziiškendad, no neičeižen mam tühjiti sajad, i edemha hö oliba tundmusiš läheli muite. Vll 1838−1847 Friderik eli ühtes Žorž Sand-kirjutainaiženke (Avrora Düpen), sil-žo aigal pianistal tävun läžund oli. Koli läžundaspäi lapsetoman, ezimeletaden se oli tuberkulöz.

Homaičendad

↑ ¹ ² ³ ⁴ https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Chopin-Fryderyk-Franciszek;3885797.html
↑ ¹ ² ³ Archivio Storico Ricordi — 1808.
↑ Kuvataidehen arhiv — 2003.
↑ Frédéric Chopin // Internet Broadway Database (англ.) — 2000.
↑ Itaú Cultural Frédéric Chopin // Enciclopédia Itaú Cultural (порт.) — São Paulo: Itaú Cultural, 2001. — ISBN 978-85-7979-060-7
↑ LIBRIS — 2012.

Irdkosketused

Friderik Šopenan Institutan oficialine sait (chopin.nifc.pl). (angl.) (pol'š.)

[_4c6baf6a57ee9c5f-1] ¹ ² ³ ⁴ https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Chopin-Fryderyk-Franciszek;3885797.html

[_4551669e14707b38-2] ¹ ² ³ Archivio Storico Ricordi — 1808.

[_21aaf92b8195b4d9-3] Kuvataidehen arhiv — 2003.

[_e9e3074dae22181b-4] Frédéric Chopin // Internet Broadway Database (англ.) — 2000.

[_10f0901a6f1aa228-5] Itaú Cultural Frédéric Chopin // Enciclopédia Itaú Cultural (порт.) — São Paulo: Itaú Cultural, 2001. — ISBN 978-85-7979-060-7

[_f513868b0dac3dfd-6] LIBRIS — 2012.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]