Vankuver
| Vankuver | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Fail:Vancouver horizon oct15.jpg | |||||
|
|||||
| 49°15′39″ с. ш. 123°06′50″ з. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Q114695697?[1] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1886 | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 2 | ||||
| Aigvö | UTC−8:00[d] da Q17000007? | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 604, 778 da 236 | ||||
| Počtan indeksad | V5K | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт (angl.) | |||||
| Fail:GVRDVancouver.svg | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Vancouver,_Canada.svg)
.svg){kind=small}
Vankuver (angl.: Vancouver [vænˈkuːvər], francine virkand: [vãkuvaɛ̯ʁ] vai [vɑ̃kuvɛʁ]) om Kanadan lidn da port Britanine Kolumbii-provincijas. Se om provincijan kaikiš suremban lidnaglomeracijan keskuz.
Istorii
Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud anglijalaižel Edvard Stamp-merimehel vl 1867 kuti mecpilindan edheotand da žilo senno. Sen möndan jäl'ghe nimitihe edheotandad «Hastings Mill», sišpäi sijan nimi — Gastaun (angl.: Gastown). Vl 1870 kolonialine ohjastuz udesnimiti sidä Granvill'. Vl 1884 märitihe Kanadan tün'valdmerižen raudten loppunktad i valitihe penen Granvillin territorijad, merivaldmad oliba siš.
Vspäi 1886 se om lidnan statusanke i nimitase nügüd'aigaižikš britanižen Džordž Vankuver-kapitanan kanzannimen mödhe hänen sijaližen merenrandišton tedoidusen taguiči vl 1792. Vl 1897 raudte tuli lidnha, se šingotaškanzi lujas, ristitišt ližadui ühtes tuhaspäi vl 1886 sadha tuhazesai vodele 1911.
Lidn vastsi Tal'veližid Olimpižid vändoid vn 2010 uhokus-keväz'kus.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Freizer-jogensun (angl.: Fraser) oiktal randal i Tünen valdmeren Gžordžijan sal'men Berrard-lahten randal, 0..152 m ü.m.t. korktusil. Korktad mäged seištas lähižil tahondoil kaikiš polišpäi. Nened ezilidnad ümbärtas Vankuverad: Bernabi päivnouzmas (regionan administracijan sijaduz), Nju Uestminster suvipäivnouzmas, Ričmond suves, Uest Vankuver lodehes, Nort Vankuver pohjoižes.
Eläjad
Vl 2011 eläjiden lugu oli 603 502 ristitud. Läz 2,4 mln ristituid elädas lidnaglomeracijas 2878,52 km² pindal (koumanz' surtte valdkundas). Vl 2006 anglijan kel' ei olend maman keleks eläjiden polen täht.
Transport
Avtobusad, trolleibusad, ezilidnelektrojonused i kebn metro (vspäi 1985, angl.: SkyTrain «taivhaline jonuz», 3 jonod, 53 stancijad, 79 km raudted, kaikiš pidemb avtomatine metro mail'mas) oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ezilidnoiš. SeaBus-ehtatim («meriavtobus») ühtenzoitab Nort Vankuver-lidnanke 15 minutas. Meriport radab lidnas.
Rahvahidenkeskeine civiline lendimport (YVR, 25,9 mln passažiroid vl 2018) sijadase ičeze penel Si-sarel jogen suhištos ani suvipäivlaskmha lidnaspäi Ričmond-ezilidnas. Tehtas reisid AÜV:oiden i Kanadan äjihe lidnoihe, Evropan i Päivlaskmaižen Azijan pälidnoihe, Havajihe i Avstralijha.
