Oiged pagin Vladimir Putinanke 2024

Oiged pagin Vladimir Putinanke 2024
Venäman Prezident Vladimir Putin oiktan paginan aigan (2024)
Ezmäižen azjtegon päiv	24. tal'vkud 2001
Kut paksus	kaikuččen voden
Tegii	Venäman prezidentan administracii
Sait	москва-путину.рф

Oiged pagin Vladimir Putinanke 2024 (ven.: Прямая линия с Владимиром Путиным (2024)) — Venäman prezidentan Vladimir Putinan jogavozne press-konferencii, mitte om ühtenzoittud oiktan paginanke. Mäni oiktas efiras 19. tal'vkud vodel 2024, jätksihe nel'l' časud nel'l'kümne minutad. Pakičusiden lugumär ristituišpäi telefonan mödhe, SMS-vestin da Internetan kal't oli enamb 2,5 millionad.

Vaumičend

00:00 časuspäi 8. tal'vkud 19. tal'vkuhusai vodel 2024 sadihe küzundad Venäman prezidentale tekstan da video formatoiš eriližen mobilližaprogramman, SMS-vestiden, teleonan, socialižen "VKontakte" da "Odnoklassniki"-verkon, mugažo moskva-putinu.ru (москва-путину.рф) saitan abul.

Vodel 2024 call-keskusen radnikad "Narodnii front"-štabas ezmäižen kerdan oti radho tegointellektad, miše analiziruida rahvahan pakičusid. GigaChat - neiroverk jagoi keratud socialižiš verkoiš, audiovestiš da SMS-tekstoid temoiden mödhe.

11. tal'vkud vodel 2024 Vladimir Putin kävui "Sberbank" keskuzofisaha Moskvas, kus kacui tegointellektan tehmusiden ozutelusen. GigaChat ezmäks tundištoiti valdkundan pämehen problemoidenke, miččid rahvaz lendi enamba kaikid oiktan paginan pakičusiš:

Om sel'ged, miččihe küzundoihe pidab vaumitas, miččid om enamb: eländsija, ajamiden infrastruktur, tervhuz', valdkundaližed organizacijad, abumaksud.

Vladimir Putin tundištoitihe oiktan paginan pakičusiden pätemoidenke (2024)

Sadud tedoiden mödhe 19. tal'vkud vodel 2024 pakičusiden lugumär oiktale paginale erazvuiččiš formatoiš tegihe 2,5 millionaks. Enamba kaikid pakičusid tuli Keskusen, Öbokan da Suven feleraližiš ümbrusišpäi.

Voden 2024 ühthevedod

Pätemoiden keskes oli Venäman socialine politik (20 % pakičust), küzundad, miččed om sidotud eländsijanke (9 %), ekonomikanke (9 %), tervhuz'kaičendanke (8 %), eländ-kommunaližen elomištonke (8 %), eriližen voinoperacijanke (6 %).

Ekonomik

Valdkundan pämez' sanui, miše vodel 2024 ekonomik om vajehtamatoi da vahv, VVPn kazvand om läz 3,9 %, a vodel 2025 se varastadas 2,5 %. Hän rindati meiden ajad Jevrosojuzanke (VVPn kazvatuz om nol' vodel 2024) da Amerikanke (läz 6%). Eriži sanui vähäižes radmatomudes Venämal (2,3 %). Vladimir Putin homaiči mugažo tegeližuden lugumäran kazvandas Venämal, nece pagižeb valdkundan vahvah ripmatomuden polhe.

Vladimir Purin: "Ekonomik om vajehtamatoi da vahv."

Pagištes infl'acijan polhe, vodel 2024 se tegihe 9 %, prezident homaiči, miše sil oma objektivižed da subjektivižed süd. Objektivižiden süiden keskes oma:

• kävutamižen kazvand Venämal;
• mail'man arvoiden kazvand, midä painastab logistikaha.

Subjektivižiden süiden keskes oma:

• Keskuzbankan möhästunu instrumentoiden painastamine infl'acijaha, miččed oma ripmatomad pästavkaspäi;
• Venäman valdmehišton möhästunu rad erazvuiččiden erištoiden kehitoituses.

Prezident eriži sanui Venäman uziden regionoiden ekonomikas, homaiči keratud nalogoiden kazvand Luganskan rahvahaližes valdkundas (kazvand 90 %), Doneckan rahvahaližes valdkundas (79 %), Hersonan da Zaporožjen agjoiš (200 %).

Eriline voinoperacii

Vladimir Putin 155. erižen gvardijan meripehotan brigadan valdkundanznamanke (2024)

Edel, ku antta vastust küzundaha Eriližen voinoperacijan azjoiš, Vladimir Putin starinoiči, miše 155. erižen gvardijan meripehotan brigadan soldatad andoiba hänele ičeze voinznamenin i pakičiba ozutada sen studijas, hän toivoti soldatoile satusid, Vägestust da teramba pörttas kodihe. Valdkundan pämehen sanoiden mödhe kaikuččen päivän soldatad mäneba edehepäi kaiken frontan mödhe, pästaba territorijad "nellikkilometroil". Pagištes kurskan agjan eläjanke, kudamb küzui, konz linneb sirttud Ukrainan voinväged Venäman röunaspäi, prezident sel'genzoiti, miše "meiden soldatad vojuiba, ani nügüd' mäneb boi" i lopi, miše "mö hüvin tedab, miše ajam heid". Venäman prezident homaiči, miše muretud tehnikan lugumär Kurskan agjas om enamb, mi ambtud tankoid, BMPn da tošt tehnikad, mittušt poltiba meiden soldatad kaikel frontal vodes 2023. Vladimir Putin sanui, miše kaik muretud rahvahan da socialižed objektad linneba udeks sauvdud, kadotadud ičeze pertid da fateroid eläjad saba sertifikatad da eläškandeba uziš fateroiš, necile om anttud 108 mlrd rubl'ad. Pagin oli mugažo Hersonan, Zaporožjen agjoiden, Luganskan d Doneckan rahvahaližiš valdkundoiden udessauvomižes. Muga koumes vodes tehtas dorogad neniš regionoiš nügüdläižiden normativoiden mödhe, ümbri Azovmeres sauvdas nel'l'rivine rengazdorog. Jo om udes tehtud enamba 20 tuhad sociali3t da eländobjektad.

Vladimir Putin oiktan paginan aigan (2024)

Prezident starinoiči siš, kut Eriližen voinoperacijan ühtnikad voiba sada voitoran ühtnikan statusan, a ei kontrterroristižen operacijan ühtnikan statusad. Hän toivoti, miše kaik vigad linneba heittud, voinmehed saškandeba "kaiken, midä heile tariž antta, tagalugul".

Vladimir Putin korktas arvosti "Gerojoiden aig"-programmad, miččen aigan vaumitadas kadroiden vara Eriližen voinoperacijan ühtnikoišpäi. Idei tehta mugoižid kursoid tuli hänen pähä jäl'ghe vastust Eriližen voinoperacijan üläopenikoidenke-ühtnikoidenke. Hänen sanoiden mödhe voinmehiden keskes pidab valita nenid ristituid, kudambad tegižihe suriden kompanijoiden, municipaližiden erištoiden, ministerstvoiden pämehikš:

Mö em unohtagoi nikeda...Äjid jo kuctihe, biznesaha, valdmehištoho putuba erazvuiččile pordhile.

Vladimir Putin mugažo sanui, miše pätuz Eriližen voinoperacijan tegemižes pidi tehta aigemba, vaumitas necikš, hän sanui, kut hän vajehtihe voinoperacijan neciš koumes vodes:

Minä vähemba sanun ilod da völ vähemb nagran.

Strategine varatomuz

Sel'genzoites päivnouzmanpolen lehtmehiden paginoid pidäda vastust "Orešnik"-raketkompleksale NATOn erištoiden vägil, Vladimir Putin tariči tehta eksperimentad:

Olgha Päivnouzman valdkundad da Ukraina märičeba rajonad Kijevas, pandas sinna kaik ičeze PVO-sistemad, a mö ambum sinna "Orešnikal", olgha hö tabadaba sidä, kacum siloi, mi linneb.

Midä koskeb nimen valičendan süid necen Ballistižen keskmäižen edahuden raketan täht, prezident sanui: "Tozi sanuda? En teda".

Rahvahidenkeskeižed holed

Vladimir Putin oiktan paginan aigan andoi vastusid küzundoihe, miččed koskeba aktualižid rahvahidenkeskeižid holid. Hän sanui, ozutesikš, miše ei vastnus tämbeižehesai Sirijan enččen prezidentanke Bašar Asadanke jäl'ghe hänen tulendad Moskvaha, da vastsi, miše pandud Venämal metad Sirijas om sadud, sikš ku Venäman Voinväged azotiba "terroristižen anklavan" sündumišt. Sel'genzoites NBC-telekanalan report'oran paginaha, miše "Venäma ei vedänd lophusai Erilišt Voinoperacijad, kadotab generaloid, om väl'dünu", prezident sanui, miše Venäma vastkarin jäl'gmäižil vozil vahvištoiti ekonomikad, ripmatomut, da polestuzvägid:

Tö lujas tahtoižit, miše Venäma oliži väl'dünu, no minä meletan toižin.

Vladimir Putin mugažo tabazi keles amerikalašt report'orad, kudamb nimiti generalan Igor' Kirillovan ambundad Moskvas rikondaks. No prezident kaiken se homaiči, miše eriližed službad "ei homaičenugoi necidä aigoiš". Kitajan "Sin'hua"-agenstvan ezitai pakiči arvostada Venäman da Kitajan Rahvahaližen Valdkundan ühthižradod. Prezident sanui vastha, miše kahten valdkundan tovaroiden mönd om jo 200 mlrd dollarad, investprojektoiden lugumär om 600, ühthižrad kazvoi regionoiš-ki:

Om tärged miše meiden regionoiden pämehed ühtneba Kitajan azjtegoihe. Vodkad sigä mugažo om, no lujas vähän.

Socialine politik

Demografine küzund Venäman täht prezidentan sanoiden mödhe om üks' tärktoišpäi, sikš ku sündundoiden lugumär lujas da tegihe 1,41 %, akoiden lugumär, ked voižiba sündutada lapsid vähenzui da tegihe 30 %. Vladimir Putinan sanoiden mödhe pidab tehta muga, miše sündutuzmär kazvaiži da tegižihe minimum 2,3 %. Midä koskeb valdkundališt tuged, venälaine prezident homaiči:

• mamoin rahoitusen programm;
• kanzan ipotekan programm;
• ühthižen aburahan maksund kanzoile lapsidenke.

Pagištes migracionnijas politikas prezident nimiti sidä "lujas hoikaižeks". Miše vähenzoitta migrantoiden lugumärad, hänen melen mödhe pidab sureta radotegendmärad, antta homaitust enamba tehnologižihe radoihe. Pidab mugažo enamba küzuda nenilpäi, ked tuleba radole Venämale, miše heil oliži korktemb openduz, miše verazmaižed adivod el'gendaižiba Venäman kul'turerigoičusid, tedaižiba kel't. Erased haškud neciš küzundas om jo tehtud, sanui prezident. Ozutesikš, om vahvištadud zakon lapsiden otmižes školoihe, kudambad mahtaba venäks hüvin.

Tervhuden kaičemine

Prezident vastsi Alahaižen Novgorodan eläjan abidkirjeižele radnikoiden deficitas poliklinnikoiš. Prezidentan melen mödhe ei täudu lekarid ezmäi kaiked tervhuden kaičemižen ezmäižel pordhaižel. Sen taguiči sijaližile valdmehile tariž kucta radole norid radnikoid, a sid' melenke jagata radmärad. Oli pagin mugažo farmacevtikan tegeližuden polhe da ičeze zelliden tegemižes.

Internet

Bloger Vlad А4 küzui Vladimir Putinal, midä hän meletab YouTube-kanalan hillembas rados Venämal. Prezident sel'genzoiti, miše platforman pidäi Google-kompanii vähenzoiti rahoitamišt Venäman abukompanijoiš, azoti tehnikan tomišt, nece kaik painasti servisan pahaze radho.

Politikoiš

Oiktan paginan aigan Vladimir Putin sanui Venäman da verhiden maiden erasiš politikoiš. Ozutesikš, anttes vastust küzundaha, kenenke joiži čajud, johtuti Gel'mut Koled:

Tahtoižin vastatas kancleran Kolenke...nece oli znamasine politik, kudamb tegi lujas äjan Germanijan täht.

Sanui vedäjan homaituses Vladimit Žirinovskijan pästtud eloho endutusiš Ukrainan da Läheližen Päivlaskmanpoles:

Hän navedi epatažad, no oli lujas melekaz da tedai mez'. Sikš hänen endutused tuliba-ki eloho: niiden pohjal oli todesine radmaht da tedod.

Baidenas, kudamb armahti ičeze Hanter-poigad:

Om kaiken aigan tärged, midä sinus om enamba, politikad libo ristitud. Tegihe, miše Baidenas om enamba ristitud.

Boris Jel'cinan polhe:

Päivnouzmanpolel Jel'cinad navettihe, no kut hän vaiše libuti än't Balgradan bombardirovkoiden polhe, händast zavottihe mokita, nimitada humalnikaks.

Zelenskijan tulebas aigas:

Händast otaba elätamižele nene ristitud, kelle hän nügüd' abutab.

Anekdot prezidentalpäi

Oiktan paginan aigan prezident völ kerdan sanui, miše pidab enamba meletada problemoiš, miččed oma Venämal, hän starinoiči anekdotan:

Kanz ištub stolan taga. Prihaine küzub mamal: "Mitte om sanan koumes kirjamespäi sanarostikos?". I sid'-žo sab lukizal ocha. Sid' uk iškeb luzikal akad ocha. "Pidab meletada pertin polhe", — sanub hän.

Homaičendad