Mumbai

Рувики-späi
Mumbai
marath.: मुंबई[1]
Fail:Mumbai 03-2016 10 skyline of Lotus Colony.jpg

19°04′33″ с. ш. 72°52′39″ в. д.GЯO

Valdkund
Глава

Q76174641?[2]

Istorii da geografii
Tegemižen päiv

1507[4]

Pind
Высота

14 ± 1

Aigvö

Indian Standard Time[d][6]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 15 414 288 чел. (2018)
Lugud
Telefonan kod

0022

Počtan indeksad

400001

Avtomašinoiden nomeroiden kod

MH-01, MH-02 и MH-03

-

Официальный сайт

Fail:Mumbai locator map.png

Fail:Mumbai suburban rail map.svg

lugeda  diskussii  redaktiruida

Mumbai (marath.: मुंबई, Arabijan meren randpolel. Se om Maharaštr-štatan administrativine keskuz.

Mumbai om üks' Indijan kaikiš tarbhaižembiš ekonomižiden da kul'turkeskusišpäi. Neciš lidnas om sur' erinend üläloštan, elon — da gollüden keskes. Ned oma susedoiš paksus.

Geografijan andmused

Lidn sijadase man korktusil 10..15 m meren pindan päl, ristitištos läz pol't oma marathilaižed, läz nelländest — gudžaratalaižed. Mumbai otab Bombei-sared da Solsett-saren suvipalad, da Ulhas-jogensun lähelišt randpol't. Sared ühtenzoittas sildoil da damboil.

Mumbai om järed rahvahidenkeskeižiden ühtenzoituzteiden sol'm. Lidn seižub läz süväd merikarad. Siš om kaikiš suremb port Indijan päivlaskmas. Pol' Indijan matknikoiden valud läbitadas sen matkterminalad.

Eläjad

Mumbai om kaikiš tihedašti elänzoittud Indijan lidn. Sen ristitišt om enamba mi 12,4 mln. ristituidMaharaštr-štatan kaht rajonad: «Mumbai» (157 km², 3 145 966 eläjad vl 2011), mugažo «Mumbai (ezilidnalaine)» (446 km², 9 332 481 eläjad vl 2011), 603 km² kaiked. Ühtes ičeze kaimdai-lidnoidenke se om kudenz' surtte mail'man lidnaglomeracii, sen ristitišt om enamb 20,5 mln. ristituid.[8]

Toižiden Indijan lidnoiden rindataden, Mumbaiš om hüvä elon tazopind da korged azjelon aktivižuz. Hüväd voimused radod löudamha vedadas radnikoid lidnha kaikes Suviazijaspäi, Indijan kaikiden regioniden ližaks.

Ekonomikan potencial

Mumbaiš om äi finansižid aluzkundoid: Bombein fondbirž, Indijan rezervoiden bank, Nacionaline fondbirž, Rahapainmižpert'.

Radnikoičijad valdkundan hüvüden täht oma lidnan radvägen znamasine pala. Sil-žo aigal om äi eläjid, kudambad ottas ala- da keskkvalifikacijan radod: taksin vedai, laukan pidai, mehanikanladii, kohendai.

Mumbai om Indijan bobištuzindustrijan päkeskuz. Indijan kinoindistrijan keskuz, muga nimitadud Bollivud (angl.: Bollywood), sijadase Mumbaiš, sigä-žo om vähätetabid-ki kinostudijoid.

Homaičendad