Makiavelli Nikkolo

Makiavelli Nikkolo
Makiavelli Nikkolo
	ital.: Niccolò di Bernardo dei Machiavelli
	; Nikkolo Makiavellin portretan pala,; Santi di Tito (1536−1603) pirdi voikuvad 16. voz'sadan kahtendes poles
Sündundpäiv	3. semendkud 1469[…]
Sündundsija:	Florencii;
Kolendpäiv:	21. kezakud 1527[…] (58 лет)
Kolendsija:	Sant'Andrea in Percussina[d], Firenze Vabariik[d] или ; Florencii;
Valdkund	Firenze Vabariik[d];
Professijad:	kirjutai, politik, istorik, filosof, political theorist, military theorist, tõlkija, runokirjutai, diplomaat, dramaturg
Tat	Bernardo di Niccolò Machiavelli[d]
Mam	Bartolomea di Stefano Nelli[d]
Супруга	Marietta[d]
Lapsed	Piero Macchiavelli[d], Bartolomea Macciavelli[d], Bernardo Macciavelli[d], Ludovico Macciavelli[d] da Guido Machiavelli[d]
Allekirjutuz
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Tarbhaine lehtpol'

Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'

Nikkolo Makiavelli (ital.: Niccolò di Bernardo dei Machiavelli [nikkoˈlɔ mmakjaˈvɛlli]; sünd. 3. semendku 1469, Florencii, Florencijan Tazovaldkund — kol. 21. kezaku 1527, sigä-žo) oli italijalaine filosof da kirjutai, politikanmez' i sur'oigenu.

Biografii

Nikkolo oli sündnu San Kašano in Val' di Pez-külähä läz Florencijad, Bernardo di Nikkolo Makiavelli-advokatan (1426−1500) i hänen Bartolomea di Stefano Neli-akan (1441−1496) kanzha. Kaks' vanhembašt sizart oli — Primavera (1465) i Margarita (1468), mugažo noremb Totto-vell' (1475). Openduz andoi tuleban aigan filosofale latinižen i italižen klassikan täuzid tedoid.

Makiavelli kirjuti severz'-se tedotöid sodateorijas, abuti nevondoil kaita Florencijad. Oli varmdan valdkundaližen tobmuden polenpidajan i laski kävutada miččid taht mahtusid samha necidä metod. Hänen politiž-filosofine «Valdoičii»-kirj (it. Il Principe, 1513) om pästtud tošti äi kerdoid vspäi 1532, se augotab erazvuiččid traktuindoid tähäsai, Makiavelli-ki jäti äi kommentarijoid kirjale. Vll 1520−1525 radnikoiči Florencijan istoriografal, kirjuti «Florencijan istorii»-kirjan i pästi satusekahid komedižid p'jesid: «Klicija» (1525) i «Mandragola» (1518). Sädi kaks' poemad: «Ezmäine dekad» (1504) i «Kahtenz' dekad» (1509), kirjuti «Bel'fagor»-romanan (1515).

Filosof sai hüväd radnikust Florencijan Tazovaldkundan apparatas (1498−1512) i nai vn 1501 elokus, Marietta de Luidži Korsini oli Nikkolon ak. Sündutihe viž last naimiželos: Pjero, Bartolomea, Bernardo, Ludoviko, Guido.

Homaičendad

↑ ¹ ² ³ Bell A. Niccolo Machiavelli // Encyclopædia Britannica (брит. англ.) — Encyclopædia Britannica, Inc., 1768.
↑ autori vari MACHIAVELLI, Niccolò // Enciclopedia Treccani (итал.) — Istituto dell'Enciclopedia Italiana, 1929.
↑ BeWeB
↑ ¹ ² autori vari MACHIAVELLI, Niccolò // Enciclopedia Treccani (итал.) — Istituto dell'Enciclopedia Italiana, 1929.
↑ Bell A. Encyclopædia Britannica (брит. англ.) — Encyclopædia Britannica, Inc., 1768.
↑ de Pas L. v. Genealogics (англ.) — 2003.

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.

[_32b7632a20254bbb-1] ¹ ² ³ Bell A. Niccolo Machiavelli // Encyclopædia Britannica (брит. англ.) — Encyclopædia Britannica, Inc., 1768.

[_9bc44ba86e1c3652-2] autori vari MACHIAVELLI, Niccolò // Enciclopedia Treccani (итал.) — Istituto dell'Enciclopedia Italiana, 1929.

[_fc54dc12610d82ad-3] BeWeB

[_625957385374e53f-4] ¹ ² autori vari MACHIAVELLI, Niccolò // Enciclopedia Treccani (итал.) — Istituto dell'Enciclopedia Italiana, 1929.

[_28b1d734f1b33b03-5] Bell A. Encyclopædia Britannica (брит. англ.) — Encyclopædia Britannica, Inc., 1768.

[_a9a07f31b0261ec2-6] de Pas L. v. Genealogics (англ.) — 2003.

[1]

[2]

[4]

[3]

[5]

[6]