Keins Džon Meinard

Keins Džon Meinard
Keins Džon Meinard
	angl.: John Maynard Keynes
	; Džon Meinard Keins 1920-nzil vozil
Sündundpäiv	5. kezakud 1883[…]
Sündundsija:	Kembridž, Anglii, Suurbritannia ja Iirimaa Ühendkuningriik[d];
Kolendpäiv:	21. sulakud 1946[…] (62 года)
Kolendsija:	Firle[d], Lewes[d], East Sussex[d], Ida-Sussex[d], Sur' Britanii;
Valdkund	Sur' Britanii;
Professijad:	majandusteadlane, matemaatik, politik, filosof, professor, diplomaat, non-fiction writer, äriinimene
Tat	John Neville Keynes[d]
Mam	Florence Ada Keynes[d]
Супруга	Lydia Lopokova[d][…]
Pauklahjad da premijad	Adam Smith Prize[d] (1909) Fellow of the Econometric Society[d] (1933) Fellow of the British Academy[d]
Allekirjutuz
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Tarbhaine lehtpol'

Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'

Džon Meinard Keins (angl.: John Maynard Keynes; sünd. 5. kezaku 1883, Kembridž, Anglii, Sur' Britanii — kol. 21. sulaku 1946, Tilton-usadib läz Förl-küläd, Päivnouzmaine Susseks-grafkund, Anglii, Sur' Britanii) oli britanine (anglijalaine) ekonomist, lord.

Tedomez' pani ekonomižen teorijan keinsianižuz-čuradusen alust. Hän om makroekonomik-tedon ühteks sädajišpäi. Sen ližaks, Keins om ühten naceinuden teorijoišpäi tegijan.

Biografii

Kembridžan universitetan ekonomikan Džon Nevil Keins-opendai oli hänen tat. Džon Meinard openui Itonan kolledžas i Kunigazližes kolledžas (Kembridž).

Mez' zavodi kar'jerad valdkundaližel radnikoičendal, radoi Kunigazližes laudkundas Indijan rahaazjoiš da valütas vll 1906−1914, sid' britanižen rahaazjoiden ministruses (1915−1919), redaktirui «Economic Journal»-aiglehtest (vspäi 1911 surmhasai). Vodespäi 1919 Keins eli Kembridžas, no mäneti äi aigad raten Londonas i oli severziden-se rahakompanijoiden ohjanduzkundan ühtnijan, joganedal'žen «Nation»-lehtesen pidajan, konsul'tirui Suren Britanijan ohjandust, sai finansišt hüvinolendad investicijoiden panmižel.

Tedoradmine

Ekonomist sai tetabut 1930-nziden voziden Suren depressijan aigan. Hänen meletused tegiba kumaidust ekonomižes tedos, vahvišti, miše ühthine küzumine märičeb ekonomišt aktivižust, i neoklassine teorii varastab tühjaks radtorgusen joudjališt reguliruindad. Keins tariči fiskaližen i rahakreditpolitikan instrumentoiden kävutandad pehmdamha krizisoiden da depressijoiden jäl'gid. Läz kaik kapitalistižed ohjastused tegeškanziba Keinsan melen mödhe jäl'geližel kahtel voz'kümnel.

Keins kirjuti läz kümned tedotöd rahaazjoiš, päine tö om «Otmižen, procentan da rahoiden ühthine teorii» (angl. The General Theory of Employment, Interest and Money, 1936).

Homaičendad

↑ ¹ ² MacTutor History of Mathematics archive
↑ John Maynard Keynes // Nationalencyklopedin (швед.) — 1999.
↑ ¹ ² Кейнс Джон Мейнард // Большая советская энциклопедия (рус.): [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохоров — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
↑ The Stage, The stage and television today (англ.) — 1921. — Iss. 2316. — P. 11. — ISSN 0038-9099
↑ ¹ ² ³ Kindred Britain
↑ ¹ ² Oxford Dictionary of National Biography (англ.) / C. Matthew — Oxford: OUP, 2004.

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.

[_dbb45ea948f26275-1] ¹ ² MacTutor History of Mathematics archive

[_dd7c7569ac9eb402-2] John Maynard Keynes // Nationalencyklopedin (швед.) — 1999.

[_b47bf5826a3b81c8-3] ¹ ² Кейнс Джон Мейнард // Большая советская энциклопедия (рус.): [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохоров — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.

[_1a9bb6ac04431069-4] The Stage, The stage and television today (англ.) — 1921. — Iss. 2316. — P. 11. — ISSN 0038-9099

[_c7cb427cb362becc-5] ¹ ² ³ Kindred Britain

[_7cbab49d3effdcbf-6] ¹ ² Oxford Dictionary of National Biography (англ.) / C. Matthew — Oxford: OUP, 2004.

[1]

[2]

[3]

[6]

[5]

[4]