Dižon
| Dižon | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| franc.: Dijon | |||||
| Fail:Vue panoramique de Dijon 05.jpg | |||||
|
|||||
| 47°19′23″ с. ш. 5°02′31″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | François Rebsamen[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 220 ± 1 da 410 ± 1 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом Kesk-Euroopa suveaeg[d] da UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Počtan indeksad | 21000[4] | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(fr.) | |||||
| Fail:Dijon dot.png | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
.svg)
.svg){kind=small}
Dižon (franc.: Dijon [diʒɔ̃]) om lidn da kund (kommun) Francijan päivnouzmas. Se om Burgundii — Franš-Konte-regionan i Kot-d'Or-departamentan administrativine keskuz.
Istorii
Eländpunkt oli strategine Rimalaižen imperijan aigan völ. Avrelian-imperator (ohjasti vll 270−275) käski sauda seinid žilos ümbri. Dižon sai lidnan oiktusid vl 1183. Oli Burgundijan parlamentan sijaduseks Keskaigaspäi. Burgundijan universitet radab lidnas vspäi 1722 (27 tuhad üläopenikoid).
Dižon šingotase metallurgijan tegimel, farmaceftižil edheotandoil (Sanofi, Urgo, Groupe Fournier), optikan edheotandoil (Essilor, SAGEM, Nachet), kebnal tegimištol (vill- da puvillkanghad, nahkan ümbriradmine), sömtegimištol (Nestle-kompanijan šokoladfabrik, vinan pästandan edheotandad), tehtas mugažo bučid, špalerid, pakuitest (Tetra Pak-tegim) i avtopaloid. Saduiden da änikoiden kazvatuz kommunas.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Burgundijan kanalan randal, 210..410 m korktusil, 245 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Parižhasai om 310 km lodeheze, Lionhasai om 190 km suvhe.
Klimat om valdmeren kontinentan valatoitandanke. Voden keskmäine lämuz om +10,9 C°, kaikiš lujemb pakaine oleli −22 C°. Paneb sadegid 760 mm vodes, kuidme tazomäras (86 mm semendkus).
Eläjad
Vl 2010 lidnan-kommunan eläjiden lugu oli 151 212 ristitud. Kaik 245 895 ristitud eliba lidnaglomeracijas vl 2018. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 151 705 eläjad vl 1975 i om nügüd'.