Slupsk
| Slupsk | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 | |||||
|
|||||
| 54°28′00″ с. ш. 17°02′00″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | X век | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 22 ± 1 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
|
|
|||||
| Официальный сайт | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
Slupsk (pol'š.: Słupsk [swupsk], edel 1945 vot oficialine nimi oli Štol'p , saks.: Stolp) om lidn Pol'šanman pohjoižes, mülüb Pomorjen sodaveikundha.
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižel kerdal 10. voz'sadal. Se om olmas lidnan oiktusidenke vozišpäi 1265 da 1310 (sirtihe lidnad udhe sijha). Amerikaižen raketanvastaižen kompleksan sauvomine tuli lophu vodele 2018 5 km päivnouzmha Slupskaspäi Redzikovo-žilos.
Slupsk šingotase Scania-avtobusoiden tehmižel, sobiden da kengiden pästandal, turizmal (14.-15. voz'sadoiden sauvused).
Geografijan andmused
Lidn sijadase Slup'-jogen randoil (pol'š.: Słupia), 18 kilometras Baltijan meren randaspäi, 22 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Läz 20 vezištod lidnan territorijal oma Slupin johtad. Slupskan avanport om pen' Ustk-lidn (pol'š. Ustka). Lähembaižed sured lidnad da järedad meriportad oma Gdin' da Gdan'sk 100 km päivnouzmha.
Klimat om ven meren. Voden keskmäine lämuz om +7 C°. Paneb sadegid 660 mm vodes.
Eläjad
Vl 2014 eläjiden lugu oli 93 706 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 102 832 eläjad vl 1994. Vn 1939 eläjiden lugu (50 373 rist.) ületi vodele 1960.
Üläopendusen nell' aluzkundad ratas lidnas: Pomorjen akademii, Ganzan administracijan üläškol, Ižandusen inženerijan üläškol, Varšavan Tehnikan da ekonomikan üläškolan informatikan da keliden keskuz.