Pert (Avstralii)
| Pert | |||
|---|---|---|---|
| angl.: Perth | |||
.jpg) | |||
|
|||
| 31°57′21″ ю. ш. 115°51′38″ в. д.GЯO | |||
| Valdkund | |||
| Istorii da geografii | |||
| Tegemižen päiv | 1829[4] | ||
| Pind |
|
||
| Высота | 2 | ||
| Aigvö | UTC+8:00[d], летом UTC+9:00[d] | ||
| Eläjad | |||
| Eläjad |
|
||
| Lugud | |||
| Telefonan kod | 0852[1][2], 0853[1][2], 0854[1][2], 08610[1][2], 08611[1][2], 08612[1][2], 08614[1][2], 08615[1][2], 08616[1][2], 08618[1][2], 08621[1][2], 08622[1][2], 08623[1][2], 08624[1][2], 08625[1][2], 08626[1][2], 08627[1][2], 08628[1][2], 08631[1][2], 08632[1][2], 08633[1][2], 08635[1][2], 08636[1][2], 08637[1][2], 08638[1][2], 08640[1][2], 08642[1][2], 08643[1][2], 08644[1][2], 08645[1][2], 08646[1][2], 08647[1][2], 08648[1][2], 08650[1][2], 08654[1][2], 08655[1][2], 08920[1][2], 08921[1][2], 08922[1][2], 08923[1][2], 08924[1][2], 08925[1][2], 08926[1][2], 08927[1][2], 08928[1][2], 08931[1][2], 08932[1][2], 08933[1][2], 08934[1][2], 08935[1][2], 08936[1][2], 08937[1][2], 08938[1][2], 08941[1][2], 08942[1][2], 08943[1][2], 08944[1][2], 08945[1][2], 08946[1][2], 08947[1][2] da 08948[1][2] | ||
|
|
|||
| Официальный сайт (angl.) | |||
 |
|||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||
.svg){kind=small}
Pert (angl.: Perth [ˈpɜːrθ]) om lidn Avstralijan suvipäivlaskmas, nellänz' surtte lidn valdkundas. Se om Päivlaskmaine Avstralii-štatan pälidn.
Istorii
Anglijalaine Džeims Sterling-admiral pani lidnan alust Suon-River-kolonijaks vn 1829 12. päiväl elokud. Vl 1850 eländpunkt sai joudjut, i vl 1856 Suren Britanijan Viktorija-kunigaznaine andoi lidnale «siti»-statusad.
Pert šingotase ižandusen äiprofil'žeks keskuseks sijaližel torhudel. Kaivuztegimišton (kuld, titan, raudkivend), kivivoin da gazan ümbriradmižen edheotandoiden päfaterad oma saudud lidnas.
Geografijan andmused
Lidnan istorine keskuz sijadase Indižen valdmeren randpoles, Suon-jogen randoil, 15 km ülezjogen Frimantl-meriportaspäi, 2 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Pert om edahaine, no strategine eländpunkt, lähembaine järed lidn om Adelaid 2100 km päivnouzmha.
Pert jagase 30 municipaližhe ühtnikha, kaikutte om ičeze flaganke da administracijanke.
Ristitišt
Vn 2011 Avstralijan rahvahanlugemižen mödhe 1 728 867 ristitud eliba lidnas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Štatan ristitišton koume nelländest elädas Pertas ezilidnoidenke.
Transport
Raudted, avtobusad, taksid da ehtatimed oma kundaližeks transportaks lidnas.
Rahvahidenkeskeine civiline lendimport (PER, 13,6 mln passažiroid finansižel 2017. vodel) sijadase 12 km (tatanmaižed terminalad) i 17 km (rahvahidenkeskeine terminal) päivnouzmha lidnan azjaližes keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Suvipäivnouzmaižen Azijan lidnoihe, Persijan lahten maihe, Johannesburgha i Mavrikijha, mugažo kaikedme Avstralijadme.
Irdkosketused
| Avstralijan štatad da territorijad i niiden administrativižed keskused | |||
| Štatad | Kvinslend (Brisben) | Päivlaskmaine Avstralii (Pert) | Suviavstralii (Adelaid) | Tasmanii (Hobart) | Uz' Suviuel's (Sidnei) | Viktorii (Mel'burn) | ||
| Territorijad | Avstralijan pälidnan territorii (Kanber) | Džervis Bei territorii (Džervis Bei)| Pohjoine territorii (Darvin) | ||
- ↑ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 Telecommunications Numbering Plan 2015
- ↑ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 Telstra J // Charging Zones (англ.) — 2018. — 274 p.
- ↑ archINFORM (нем.) — 1994.
- ↑ http://heritageperth.com.au/make-history/history-for-perth/
- ↑ Regional population, 2020-21 financial year | Australian Bureau of Statistics (англ.) — 2022.