Ostrav

Ostrav
čeh.: Ostrava
Флаг[d] Герб[d]
49°50′08″ с. ш. 18°17′33″ в. д.
Valdkund	Čehanma[…]
Глава	Tomáš Macura[d]
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1267 и 1 heinkud 1993
Pind	214,229602
Высота	260
Aigvö	UTC+1[d], летом UTC+2:00[d]
Ekonomik
Eläjad
Eläjad	▼279 791 чел. (1 vilukud 2022)
Lugud
Počtan indeksad	702 00
Avtomašinoiden nomeroiden kod	T
-
Официальный сайт
lugeda • diskussii • redaktiruida

Ostrav (silez.: Uostrawa, Moravijan da Silezijan randan administrativine keskuz, sijadase valdkundan päivnouzmas.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1267. Löutihe korgedladušt kivihil't vl 1763, i 20. voz'sadal lidn oli sen samižen da raudan metallurgijan järedaks keskuseks.

Vl 1994 hilen samine om seižutadud, no koksan i terasen tegimed jätktas radod. 2000-nzil vozil metallurgijan tegimed oma mödud verazmaižile kompanijoile (ArcelorMittal da tž.).

Geografijan andmused

Lidn sijadase 260 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Praghasai om 370 km päivlaskmha, Pol'šanman röunhasai — 15 km pohjoižhe, Slovakijahasai om 55 km suvipäivnouzmha.

Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +8,7 C°. Paneb sadegid 700 mm vodes, vähemba tal'vkus-keväz'kus (27..34 mm kus).

Eläjad

Vn 2011 Čehanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 296 224 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 327 371 eläjad vl 1991. Lidn om Čehanman kahtenden surtte aglomeracijan keskuz, 1,15 mln eläjid (2004).

Koume universitetad ratas lidnas: Kaivuzmetallurgine üläškol — Ostravan tehnine universitet (10 tuh. üläopenikoid vl 2020, alusenpanend 1849), Ostravan universitet, Ostravan biznesškol.

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (ostrava.cz). (angl.) (čeh.)