Gonolulu

Рувики-späi
Gonolulu
гав. Honolulu
Fail:Waikiki view from Diamond Head.JPG
Флаг
Флаг

21°18′17″ с. ш. 157°51′26″ з. д.GЯO

Valdkund
Глава

Q98590286?[1]

Istorii da geografii
Pind
  • 177 200 000
Высота

6 ± 1

Aigvö

HAST[d]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 405 295 чел. (1 vilukud 2020)
Lugud
Telefonan kod

808

Počtan indeksad

96801–96850, 96801, 96805, 96808, 96809, 96811, 96813, 96815, 96819, 96822, 96825, 96828, 96830, 96832, 96834, 96836, 96838, 96840, 96843, 96845, 96833 и 96849

-

Официальный сайт(angl.)

Fail:Honolulu County Hawaii Incorporated and Unincorporated areas Honolulu Highlighted.svg

lugeda  diskussii  redaktiruida

Gonolulu (gav.: Honolulu, angl. virkand [ˌhɒnəˈluːluː], gavajan [honoˈlulu]) om Havajad-štatan pälidn da kaikiš suremb lidn. Gonolulun ümbrikon administrativine keskuz sijadase neciš lidnas.

Istorii

Ezmäine polinezijalaižiden žilo oli olmas 11. voz'sadal. Vozil 1804−1812 gavajalaižiden Kameamea I-kunigahan rezidencii oli nügüd'aigaižen lidnan Vaikiki-rajonas. Havajad mülüdas AÜV:oihe vspäi 1898.

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1906 kuti meriport. Se sai lidnan statusad vl 1907.

Lidn om mail'man järed transportine ristte Tünen valdmeren keskes, turizman keskuz i kurort. Gonolulu šingotase mugažo elektrotehnižen tegimištol, tervhudenkaičendan aluzkundoil, navigacijan kompanijoil i aviakompanijoil, Päivnouzmaižen Azijan tavaroiden terminalil, bankoil (vaiše sijaližed bankad oma olmas saril).

Geografijan andmused

Lidn otab Havajiden sariden Oahu-saren suvipäivnouzmašt palad, sijadase 6 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl, 250 km suvhe Pohjoižtropikaspäi.

Klimat om tropine päivoikaz, keskmäine lämuz +23..+27 C° vodes läbi. Paneb sadegid 434 mm vodes, kaikiš vähemb sulakus-sügüz'kus (7..18 mm kus). Gonolulu sijadase Koolau-mägisel'gan pautkidenno tulleinalaižes poles, ka paneb sadegid vähän.

Eläjad

Vn 2010 AÜV:oiden rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 337 256 ristitud. Läz 1 mln ristituid elädas ezilidnoidenke — Gonolulun ümbrikos, se otab Oahu-sar't täuzin.

Lidnan edeline pämez' oli Piter Karlail (2010 reduku — 2013 viluku).

Homaičendad

Irdkosketused