Einštein Al'bert

Einštein Al'bert
saks.: Albert Einstein
Al'bert Einštein vl 1921
Sündundpäiv	14 keväz'kud 1879(1879-03-14)[…]
Sündundsija:	Ulm[d], Württembergi kuningriik[d], Germanijan imperii[…]
Kolendpäiv:	18 sulakud 1955(1955-04-18)[…] (76 vot)
Kolendsija:	Princeton[d], New Jersey osariik[d], Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Valdkund	Šveicarii  Tsisleitaania[d]  Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad  Saksanma kodakondsuseta isik[d]
Professijad:	fizikanmez'
Tat	Hermann Einstein[d]
Mam	Pauline Koch[d]
Супруга	Elsa Einstein[d] и Mileva Marić[d]
Lapsed	Hans Albert Einstein[d], Eduard Einstein[d] и Lieserl (Einstein)[d]
Pauklahjad da premijad	Barnard Medal for Meritorious Service to Science1920) Nobeli füüsikaauhind1921) 1931) Matteucci medal1921) Max Plancki medal1929) Franklini medal1935) 1934) Honorary doctorate from the University of Geneva1949) Princetoni ülikooli audoktor1923) Foreign Member of the Royal Society5 semendkud 1921) Member of the National Academy of Sciences of the United States1942)
Allekirjutuz	Fail:Albert Einstein signature 1934.svg
diskussii • redaktiruida

Al'bert Einštein (Ul'm, Vürtemberg-kunigahuz, Prinston, Nju Džersi, teoretižen fizikan sädajišpäi, Nobelän premijan fizikas laureat (vl 1921), kundaline šingotai-gumanist. Eli Saksanmas (1879−1893, 1914−1933), Šveicarijas (1893−1914) da AÜV:oiš (1933−1955). Oli mail'man äjiden päuniversitetoiden arvostuzdoktoraks, äjiden Tedoakademijoiden ühtnijaks.

Sädused

Einštein om 300 tedotön sädai fizikas, 150 tedotön istorijas da tedon filosofijas avtor. Hän om neniden tedoteorijoiden sädai:

• Specialine relätivižusen teorii (1905).
• Ühthine relätivižusen teorii (1907−1916).
• Fotoeffektan da lämudenmülün kvantine teorii.
• Einšteinan — Bozen kvantine statistik.
• Braunan kobaidusen statistine teorii.
• Induciruidud sädegoičendan teorii.

Tegii andoi ičeze avtoroiktust, kaik kirjeižid i tedotöiden käzikirjutesid Evrejan universitetale (Jerusalim).

Biografii da kanz

Al'bert oli sündnu German Einštein-edheotajan (1847−1902) i Paulina Einštein-kodiemägen (neiččel Koh, 1858−1920) kanzha. Maja-sizar (1881−1951) oli tedomehel mugažo. Al'bert openui Cürihan tehnižes üläškolas (1896−1900), pästtihe sišpäi rata školopendajan voimusenke.

Oli naižiš kaks' kerdad, akad: Mileva Marič (vspäi 1896, kol. 1948) i El'za Einštein (vspäi 1919, kol. 1936). Koume last sünduihe ezmäižes naimiželos: Lizerl'-tütär (1902, kol. vagahaižel), Gans Al'bert-poig (1904) i Eduard-poig (1910).

Mušt

Oma nimitadud londuses tedomehen muštoks:

• fotoniden lugumäran märičendühtnik fotohimijas;
• einšteinii — himine element nomer 99;
• Asteroid (2001) i Kudmaižen krater, «Einšteinan Rist»-kvazar Pegas-tähthištos;
• Gravitacijan linzoiden effekt — Einšteinan renghad.

Irdkosketused

• Einšteinan elon ozutelend Bernan istorižes muzejas (bhm.ch). (angl.) (saks.) (fr.)