Amundsen Rual'
| Amundsen Rual' | |
|---|---|
| norv.: Roald Amundsen | |
 Rual' Amundsen vvn 1903−1907 matkan aigan, fotoportretan tegii om Lüdvik Šacinski | |
| Nimi: | norv. (bukmol): Roald Engelbregt Gravning Amundsen |
| Sündundpäiv | 16. heinkud 1872[1][2][…] |
| Sündundsija: | |
| Kolendpäiv: | предп. 18. kezakud 1928[2][3][…] (55 лет) |
| Kolendsija: | |
| Valdkund | |
| Professijad: | maadeavastaja, kirjutai, Meremees, teadlane, polaaruurija, lendur, reisija, naval aviator |
| Tat | Jens Amundsen[d] |
| Pauklahjad da premijad |
      Fridtjof Nansen Award of Excellence, Mathematics-Natural sciences class[d] (1907) Hubbard Medal[d] (1907) Konstantinovi medal[d] Vega Medal[d] (1913) Alexander von Humboldt Medal[d] (1912) Patron’s Medal[d] (1907) Kongressi kuldmedal[d] Grande Médaille d'Or des Explorations[d] (1913) Charles P. Daly Medal[d] (1912) Medalla Plus Ultra[d] (1928) Medal for Aeronautical Valour[d] Livingstone Medal[d] |
| Allekirjutuz |
 |
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |
Rual' Engel'bregt Gravning Amundsen (norv.: Roald Engelbregt Gravning Amundsen; s. 16. heinku 1872, Borge, Norvegii — kol. 18. kezaku 1928, Barencan meri, Arktik) oli norvegine polärine matkadai da tedoidai. Hän viden kesken joukunke saihe Suvinabahasai ezmäižen kerdan mail'mas, vn 1911 14. päiväl tal'vkud, i kaik pörduihe tagaz Skottan ekspedicijaspäi erineden. Maskirui edelkävujan ekspedicijoid tedoidusikš, kaiken rahavelgan problemad oliba.
Biografii
Rualin tat oli Jens Engebrekt Amundsen-edheotai-meritorgovan (1820−1886), mam — Hanna Henrike Gustava Salkvist (Amundsen), valdkundmehen tütär. Hö sündutihe nell' poigad, i Rual' oli norembaižen. Ročilaine Elizabet Gustavson-guvernant holdui lapsiš noressai, i Hannan surman jäl'ghe vl 1893 abuti Rualile lujas. Rual' Amundsen openui školas pahoin, taci opendust medicinižen universitetan vaumičendpalakundas. Lapsessai mahtoi štarkta suksil i sportazi, tegi lähižid matkoid vellenke i sebranikoidenke, muga vaumiči oigeta elon planoid.
Tedomatkad
Vn 1895 kevädel Amundsen oigenzi šturmanan egzaminad i ühtni Bel'gijan antarktižhe satusetomha ekspedicijha (1896−1899) merimeheks. Sid' oli ekspedicijoiden pämehen kaiken:
- Pohjoižen magnitižen polüsan sijadusen märičend i Lodehližen meriten läbiujund «Joa»-laival (norv.: Gjøa, Norvegii — Grenlandii — Kanadan pohjoižrandišt — Aläsk — San Francisko, 1903−1906);
- Norvegijan antarktine ekspedicii «Fram»-laivanke i koiril (Madeir — Antarktidan rand — Suvinaba — Antarktidan rand — Tasmanii, 1910−1912);
- Pohjoižen meriten alištuz «Mod»-laival (Oslo — Čelüskin-nem' — Ajon-sar' — Aläsk, 1918−1921);
- Transarktine lendand «Norvegii»-dirižablil (norv.: Norge, vn 1925 semendku).
Kanz
Amundsen päti ühtneda polärižihe ekspedicijoihe prihastusespäi i jäi naimatoman elon hätkte. Hänel koume sudaruškad oli, kaik naižed oliba lähtnuded mehile edel sidä. Vll 1920/1921 tal'vdundan aigan Čukotkal Amundsen kändihe ižindamaks čukačun Kakonita- i Kamilla-neičukaižiden täht, andoi tütrindamid ičeze kanzannimed da oigenzi opetas Norvegijha ičeze Leon-vellennoks.
Homaičendad
- ↑ 1 2 3 Roux P. d. Nouveau Dictionnaire des œuvres de tous les temps et tous les pays (фр.) — 2 — Éditions Robert Laffont, 1994. — Vol. 1. — P. 83. — ISBN 978-2-221-06888-5
- ↑ 1 2 Roald Engelbregt Gravning Amundsen // Norsk biografisk leksikon (бук.) — Kunnskapsforlaget. — ISSN 2464-1502
- ↑ Roald Amundsen // Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija (хорв.) — 2009.
- ↑ http://www.nytimes.com/2014/11/06/fashion/watches-travel-exploration.html
Irdkosketused
- Rual' Amundsenan (oli pertin pidajan vll 1908−1928) «Uranienborg»-pertin-muzejan lehtpoled Akershus-fül'ken muzejiden ühtelmasen mia.no-saital. (norv.) (angl.)
- «Joa»- i «Fram»-laivoiden muzejad (frammuseum.no). (angl.) (norv.) (+ pdf-fail videl kelel: (ven.) (ital.) (fr.) (isp.) (saks.))