Šrödinger Ervin
| Šrödinger Ervin | |
|---|---|
| saks.: Erwin Schrödinger | |
.jpg) Ervin Šrödinger vl 1933 | |
| Nimi: | saks.: Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger |
| Sündundpäiv | 12. elokud 1887[1][2][…] |
| Sündundsija: | |
| Kolendpäiv: | 4. vilukud 1961[3][1][…] (73 года) |
| Kolendsija: | |
| Valdkund | |
| Professijad: | fizikanmez', theoretical physicist, õpetlane, professor, non-fiction writer, matemaatik |
| Tat | Rudolf Schrödinger[d] |
| Супруга | Annemarie Schrödinger[d] |
| Lapsed | Ruth Braunizer[d] |
| Pauklahjad da premijad |
  Matteucci medal[d] (1927) Max Plancki medal[d] (1937) Nobeli füüsikaauhind[d] (1933) Erwin Schrödinger Prize[d] (1956) Haitinger Prize[d] (1920) Prix Paul Doistau-Émile Blutet de l’Information Scientifique[d] (2005) Fellow of the American Physical Society[d] City of Vienna Prize for science[d] (1956) Foreign Member of the Royal Society[d] (12. semendkud 1949) |
| Allekirjutuz |
 |
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |
.svg){kind=small}
Ervin Šrödinger (saksan virkand ['ɛrvi:n 'ʃrø:dɪŋɐ]), täuz' nimi om Ervin Rudol'f Jozef Aleksander Šrödinger (saks.: Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger; 12. elokud 1887, Vena, Austria-Ungari[d] — 4. vilukud 1961, Vena — kol. 4. viluku 1961, sigä-žo, Avstrii), oli avstrine teoretižen fizikan tedomez', kenen pätedotöd oma kvantmehanikas, sen üks' alusenpanijoišpäi.
E. Šrödinger om voden 1933 Nobelän premijan fizikas laureatan.
Biografii
Ervin oli sündnu Rudol'f Šrödinger-edheotajan i himikan Georgina Emilija Brenda-tütren kanzha, oli üks'jäižen lapsen kanzas. Vspäi 1898 openui hüvin gumanitarižes Akademižes gimnazijas. Lahjakaz priha openui matematikad i fizikad Venan universitetas vll 1906−1910. Vahvišti dissertacijad siš i oli pästtud universitetaspäi filosofijan doktor-arvonke.
Mez' radoi opendajan Evropan neniden lidnoiden universitetoiš (1911−1914, 1919−1957): Ven, Cürih, Berlin, Oksford, Dublin.
Tedoradmine
Tedomez' kirjuti äi töid fizikan erazvuiččiš sarakoiš: statistine mehanik i termodinamik, dielektrižiden substancijoiden fizik, mujun teorii, elektrodinamik, relätivižusen ühthine teorii, kosmologii. Ičeze «Mi elo om? Eläban stajan fizine aspekt»-kirjas (1944, angl.: What Is Life? The Physical Aspect of the Living Cell) Šrödinger kärauzi genetikan problemoidennoks, kacli elon fenomenad fizikan polespäi.
Šrödinger formulirui lainehmehanikan tazostusid, todesti šingotadud hänel formalizman i matricmehanikan ühtejiččust. Tariči lainehfunkcijan fizižen sün originališt el'gendust, napri säta ühthišt kendan teorijad.
Homaičendad
- ↑ 1 2 MacTutor History of Mathematics archive
- ↑ Erwin Schrödinger // Brockhaus Enzyklopädie (нем.) / Hrsg.: Bibliographisches Institut & F. A. Brockhaus, Wissen Media Verlag
- ↑ Шрёдингер Эрвин // Большая советская энциклопедия (рус.): [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохоров — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Deutsche Nationalbibliothek, Staatsbibliothek zu Berlin, Bayerische Staatsbibliothek, Österreichische Nationalbibliothek Record #118823574 // Gemeinsame Normdatei (нем.) — 2012—2016.