Če Gevara Ernesto

	Če Gevara Ernesto
	isp.: Ernesto Guevara
	; Ernesto Če Gevara vn 1960 5. päiväl keväz'kud, francižen «La Kuvr»-lämuzlaivan poukahtusen sijanno
nimi:	isp.: Ernesto Guevara
Sündundpäiv	14 kezakud 1928[…]
Sündundsija:	Rosario, Santa Fe Province[d], Argentin;
Kolendpäiv:	9 redukud 1967[…] (39 vot)
Kolendsija:	La Higuera[d], Vallegrande[d], Santa Cruzi departemang[d], Bolivii;
Valdkund	Kuba; Argentin;
Professijad:	revolutsionäär, Partisan
Tat	Ernesto Guevara Lynch[d]
Mam	Celia de la Serna[d]
Супруга	Hilda Gadea[d] и Aleida March[d]
Lapsed	Aleida Guevara[d]
Pauklahjad da premijad	Collar of the Order of the White Lion1960)
Allekirjutuz
	diskussii • redaktiruida

Tarbhaine lehtpol'

Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'

Ernesto Če Gevara (14. kezaku 1928, 9. reduku, Kuban revolücijan ühteks komandanteišpäi. «Če» om levitadud Argentinas kucundsana.

Aigaližed voded

Ernesto oli sündnu ezmäižeks vagahaižeks Ernesto Gevara Linč-arhitektoran (1900−1987) i hänen Selija de la Serna-akan pereheze. Molembad kazvatajad oliba kreolad, segoitadud etniženke augotižlibundanke. Kanz sai maten (paragvaine čai) plantacijad jäl'gusen mödhe Mis'jones-agjas. Če Gevaral oli kaks' sizart i kaks' velled, kaik saiba üläopendust. Tuleban aigan revolücioner läžui kaks'voččes igäspäi elon hätkte, oli astmatikaks. Laps'aigan lühetud nimi oli Tete. Nor' Ernesto sportazi, lugi äjan, sidä kesken francijan kelel. Matkazi Argentinadme, sid' Suviamerikan päivlaskmadme i Keskuzamerikadme, täudui päivkirjad. Ühten aigan openui Buenos Airesan universitetas, i sai sen diplomad vn 1953 keväz'kul.

Radmine revolücioneraks

Socialistižiden partijoiden ühtnijad abutiba Gevarale, andoiba rahoid matkadamha, oigenziba Santa Klar-lidnad vn 1958 28.-31. päivil tal'vkud. Radoi Kuban Rahvahaližen bankan prezidentan (1959 i 1960), sid' Kuban tegimišton ministrusen pämehen (1961−1965). Kirjuti severz-se kirjoid politižiš temoiš.

Mušt

Vl 1997 Gevaran da hänen kuden sebranikan jändused oliba mahapandud tošti kubaižen Santa Klar-lidnan mavzolejas Če Gevaran memorialan territorijal (om saudud vll 1982−1988). Vspäi 2013 Če Gevaran käzikirjutused mülüdas UNESCO:n dokumentaližhe «Mail'man mušt»-jäl'gushe. Revolücioneran mel'kuva om kävutadud dokumentaližiš fil'miš i muzikgruppiden pajoiš.

Kanz

Če Gevara oli nainu kaks' kerdad: ezmäine ak — Il'da Gadea (1955−59), toine ak — Aleida Marč (vspäi 1959). Kaks' poigad i koume tütärt sünduiba naimiželos.

Homaičendad

↑ ^1,0 ^1,1 Ernesto Che Guevara (нидерл.)
↑ Ernesto Ché Guevara // filmportal.de — 2005.
Itaú Cultural Che Guevara // Enciclopédia Itaú Cultural (порт.) — São Paulo: Itaú Cultural, 2001. — ISBN 978-85-7979-060-7
↑ Te odio (исп.) — 2018. — P. 11. — ISBN 978-950-556-730-0
↑ Gadea H. My Life with Che: The Making of a Revolutionary — St. Martin's Press, 2008. — ISBN 978-0230606012
↑ ^6,0 ^6,1 ^6,2 ^6,3 Archivio Storico Ricordi — 1808.

Irdkosketuz

Če Gevaran torgun istorii Santa Klar-lidnas ecured.cu-saital. (isp.)

[_0ce15e95a454b6e6-1] 1,0 ^1,1 Ernesto Che Guevara (нидерл.)

[_353d1f0262121740-2] Ernesto Ché Guevara // filmportal.de — 2005.

[_10e9c8ac94a5ec4f-3] Itaú Cultural Che Guevara // Enciclopédia Itaú Cultural (порт.) — São Paulo: Itaú Cultural, 2001. — ISBN 978-85-7979-060-7

[_643f8d91eb7138f3-4] Te odio (исп.) — 2018. — P. 11. — ISBN 978-950-556-730-0

[_dfbf6d9138ec3813-5] Gadea H. My Life with Che: The Making of a Revolutionary — St. Martin's Press, 2008. — ISBN 978-0230606012

[_4551669e14707b38-6] 6,0 ^6,1 ^6,2 ^6,3 Archivio Storico Ricordi — 1808.

[1]

[2]

[6]

[3]

[4]

[5]