Kupcan Vasilijan Kubrinan pert'

Pert'
Kupcan Vasilijan Kubrinan pert'
kaz.: Көпес Василий Кубриннің үйі
51°09′55″ с. ш. 71°25′28″ в. д.
Valdkund	Kazahstan
Sija	Astana, Kenesaroiden ird, pert' 41
Status	Astanan sijaližen znamoičendan istorijan da kul'turan muštpacaz

Kodvdud kirjutez

Kupcan Vasilijan Kubrinan pert' (ven.: Дом купца Василия Кубрина) — XX voz’sadan arhitekturan muštpacaz. Mülüb Astana-lidnan sijaližen znamoičendan istorijan da kul’turan muštpachiden lugetišehe.

Istorii

Vasilii Matvejevič Kubrin —bohatan akmolinskijan XIX-voz’sadan lopun — ХХ-voz’sadan augotišen kupcan, “Matvei Kubrin poigidenke da К^о” - möndpertin tegijan, Matvei Konstantinovičan Kubrinan poig. Sibirin mönd-tegeližuden jogavoz’ne lehtez paindi tedoid siš, miše M. K. Kubrinan predprijatii “möskeli aptekan, manufakturan, galanterejan, čomitesiden, kirjutuzbumagoiden da kancel’arijan tavaroid, mugažo sobad, kengäd, časud, čajud da saharad”. Jäl’ghe vot 1915 М. К. Kubrin avaiži ičeze ozutezpert’ Moskvas-ki, jäti möndpertin Akmolinskas toižele Vasilii-poigale.

V. М. Kubrin jätksi tatan azjad da sai satusid kommerciližes rados. Lidnalaižen ohjandusen tedoiden mödhe 19. kezakuks vodeks 1912 Vasilijan Kubrinan möndpertin pandud nimele oli registriruitud viž pertid, mugažo laukad da varažomad.

Vasilii Kubrinan usad’b oli suremb kaikid kupcan usad’ban lidnas. Usad’b oli sauvdud vozil 1910—1912 moskvalaižel arhitektoral da sihe mülüi sur’ pert’ (venäks “osobn’ak”) pol’tošt žirud, fligel’ karzn’anke, heboiden sija karetoiden vedäjidenke da kivesine ambar-pogreb. Usad’ban tanhal kazvoi sad anglialaižes stiliš. Fligel’ ühtenzoitihe manaluižel dorogal (möhemba se oli saubatud) ühtes Kubrinan möndpertinke, mitte oli sauvdud vozil 1905—1907.

Om tetpas lidnalaine starin, miččen mödhe radmatkan aigan Piterihe Vasilii Kubrin kävui Mariinskan teatraha, kus tundištoitihe noren balerinanke (toižen versijan mödhe — aktrisanke). Mel’dütoitud kupec kucui händast lähtta mehele. No neižne pakiči sauvda hänele mugoižen-žo pertin, kut hänen tutabal balerinal Moika-jogen irdrandal. Hän oli sidä mel’t, miše necidä tehta ei sa nikut, no tegi vigan, da pigai nor’ kanz zavodi eläda surembas usad’bas Akmolinskas.

Kubrinan kupcan pert’ oli nacionaliziruitud jäl’ghe Okt’abr’skijad revol’ucijad. Neciš pertiš oliba radon-maorjan klub da kirjišt. Möhemba – lidnalaine ujezdan ispolkom, revol’ucian ispolkom. Pertile anttihe uz’ nimi – Ezmäine Nevondištoiden Pert’ Okt’abr’skan revol’ucijan muštoks. Neciš pertiš radoiba lidnan, ujezdan da rajonan OGPU, NKVD – organizacijad da milicii. XX voz’sadan keskuses tägä oli lidnalaine openduzerišt da Pioneroiden pert’. Agjan istorijan-kodiröunan muzei avaižihe neciš pertiš 1960-voziden keskuses.

Homaičendad